Spoštljiv odnos do pokojnih se ne meri s številom sveč

  • Pixabay

Ob bližajočem se prazniku Dneva spomina na mrtve želi Ministrstvo za okolje in prostor opozoriti, da velja ob spoštovanju tradicije prižiganja sveč na grobovih svojcev in prijateljev pomisliti tudi na posledice, ki jih veliko število prižganih in kasneje zavrženih nagrobnih sveč povzroča okolju.

Ministrstvo za okolje in prostor zadnjih nekaj let opozarja uporabnike na veliko število kupljenih in posledično velike količine odpadnih nagrobnih sveč v Sloveniji. Iz zbranih podatkov sicer ugotavlja, da se letna količina kupljenih nagrobnih sveč polagoma zmanjšuje.

Odpadne nagrobne sveče same po sebi niso nevaren odpadek, vendar so lahko posledice njihovega zbiranja skladiščenja in obdelave škodljivi vplivi na okolje, predvsem emisije v zrak, vode, povzročanje hrupa, emisije izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanje odpadkov.

V Sloveniji je v letu 2018 iz približno 5.900 ton (kar pomeni skoraj 14 % zmanjšanje glede na leto 2010) nastalo 2.222 ton odpadnih nagrobnih sveč, ki so jih pri upravljavcih pokopališč prevzeli izvajalci občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, v primeru pokopališč večjih kot 15 ha, pa so za skladiščenje pred oddajo zbiralcem skrbeli njihovi upravljavci.

Ravnanje s svečami v Sloveniji je urejeno tako, da skrb za predelavo zbranih sveč prevzemajo osebe, ki so sveče dale na slovenski trg (proizvajalci , uvozniki, trgovci). Ti so združeni v 4 skupne načrte ravnanja s svečami, tako da nosilec skupnega načrta uredi vse potrebno, da lahko zbiralec sveč le te prevzame in jih odda v predelavo. V Sloveniji sta registrirana dva zbiralca odpadnih nagrobnih sveč in dva predelovalca, vendar eden od njiju ne deluje več.

Največje težave je v preteklih letih povzročalo kopičenje odpadnih sveč pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Z namenom reševanja te problematike je bila sprejeta Uredba o odpadnih nagrobnih svečah, ki je odpravila vsebinska neskladja Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki je bila sprejeta že v letu 2008, z Uredbo o odpadkih. Za nakopičene sveče iz obdobja 2016 – 2018 skladno z določili Zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami prevzemnika išče država. Končni cilj predelave sveč, ki so jih zbiralci oddali podjetju za predelavo je pridobitev sekundarnih surovin, kot so parafin, PVC, kovine, steklo in druge vrste plastike, ki večinoma nadaljujejo svojo pot v ponovni proces novih proizvodov. Ob tem seveda ne gre pozabiti, da noben odpadek ni dober odpadek, tudi če se ga da predelati.

Delež recikliranja pri zbranih odpadnih nagrobnih svečah je dokaj visok. Kot že povedano, je največje tveganje za okoljsko škodo in zdravje ljudi v preteklosti povzročalo kopičenje na skladiščih izvajalcev javnih služb zbiranja odpadkov. Na trgu se poleg klasičnih parafinskih sveč pojavljajo alternative, na primer sveče, ki jih je mogoče znova napolniti, ali take z daljšim časom gorenja.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ne spodbuja uvedbe posameznih tipov sveč ampak uporabnike poziva k trajnostnemu ravnanju. V Sloveniji je poraba nagrobnih sveč zelo velika. Pri nakupu sveče kot simbola spomina in spoštovanja do pokojnih pogosto niti ne razmišljamo o tem, da bo nakup, ali del tega nakupa, prej ali slej končal med odpadki.

Namesto nakupa odpadnih nagrobnih sveč pa se lahko letos pokojnim poklonite malo drugače. Maja in Gregor iz Mislinje izdelujeta lesene sveče in angelčke, več: Zgodba o uspehu mladih Korošcev: od lesenega metuljčka do sveče (FOTO). Njune izdelke si lahko pogledate na Facebook strani: MG leseno darilo.

Lesene sveče lahko nadomestijo plastiko.
FOTO: MG leseno darilo

Besedilo: GOV.SI

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila