Dijaki priznavajo, da včasih pri domačih nalogah in ocenjevanju goljufajo. Dijakinja Biotehniškega centra Naklo in dijak Šolskega centra Kranj sta navedla, da s sošolci uporabljajo tako klasične načine, kot so listki pod mizo ali v rokavu, zapiski na koži, prepisovanje od sošolcev, zamenjava testov, kot tudi sodobnejše načine, ki jih omogoča razvoj in dostopnost elektronskih naprav.

Tako nekateri odgovore poiščejo na pametni uri ali telefonu, med seboj pa si pomagajo tudi tako, da tisti, ki zna bolje, fotografira rešen test in ga pošlje sošolcem, pri čemer so usklajeni, kdo, kdaj in kako bo zamotil učitelja, da ta goljufanja ne bo opazil. Dijaka sta denimo navedla tudi primer, ko je sošolec učitelja pretental tako, da je telefon z odprto fotografijo kalkulatorja postavil v ovitek za kalkulator. Eden od sošolcev pa je denimo fotografijo testa poslal prijatelju zunaj razreda, s katerim je bil na vezi s pomočjo slušalke, skrite v ušesu, da mu je lahko narekoval odgovore.

Uporabo umetne inteligence pri domačem delu se hitro prepozna.

Ravnatelj Tehniškega šolskega centra Maribor Aleš Smole je pojasnil, da se pri goljufanju še vedno največkrat pojavljata klasično prepisovanje in uporaba listkov. “Te načine je seveda bistveno lažje zaznati kot recimo goljufanje s pametnimi urami, slušalkami,” je dodal.

Po navedbah ravnateljice Srednje gradbene, geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije Ljubljana Staše Florjanič sicer dijaki ob vstopu v učilnico oddajo telefone v svoj predalček pri vratih, a se vseeno zgodi, da kdo telefon pretihotapi v šolsko klop tudi med testom. “Če učitelj ni dovolj pozoren, pa lahko učenec cel esej ali test napiše s pomočjo umetne inteligence,” je dodala.

A po njenih besedah se zlasti pri esejih hitro opazi pomoč umetne inteligence, “saj je struktura stavkov pogosto precej kompleksnejša in slogovno dovršena, kot bi jo učenec zmogel samostojno oblikovati, enako je pri domačih nalogah“. Kot je pojasnila, učitelji sicer vse pogosteje opažajo uporabo umetne inteligence pri pisanju domačih nalog, ob tem pa opažajo, da učenci orodju pogosto slepo zaupajo, čeprav jim navede napačne ali zavajajoče podatke.

Medtem ko se po ugotovitvah kranjskih dijakov umetna inteligenca pri pisanju obnov knjig ne izkaže najbolje, pa njena pomoč, kot sta priznala, pride prav pri pisanju seminarskih nalog in poročil. Pri tem se zavedata, da gre samo za pomoč in da je treba pridobljene podatke preveriti.

“Učenci se morajo zavedati, da je umetna inteligenca zgolj orodje. Če jo uporabljamo premišljeno in odgovorno, nam lahko pri marsičem pomaga, ne more pa nadomestiti procesa učenja, kritičnega razmišljanja in osebnostnega razvoja, ki so temeljni cilji izobraževanja,” je izpostavila Florjančič.

Na maturi goljufanje zelo redko, že manjša kršitev razveljavi izpit.

Ocenjuje pa, da so pri pisanju splošne in poklicne mature pravila takšna, da je tovrstno goljufanje s pomočjo elektronskih naprav in umetne inteligence onemogočeno.

“Državni komisiji za splošno in poklicno maturo vsako leto obravnavata manj kot pet kršitev izpitnega reda, pri katerih so lahko tudi elementi goljufanja,” so navedli. Načini goljufanja po njihovih pojasnilih segajo od klasičnih do sodobnih oblik z uporabo elektronskih naprav, običajno gre za telefone.

“Posledice goljufanja so za kandidata zelo resne in kandidati se jih zavedajo, saj že manjše kršitve vodijo do razveljavitve izpita, kar za sabo potegne pisanje na vsaj še enem izpitnem roku, kasnejši vpis na študij, izgubljeno leto,” so navedli.

V zvezi z goljufanjem so na državni komisiji za splošno maturo nekajkrat razpravljali tudi o uvedbi motilcev signala v prostorih za pisanje maturitetnih izpitov, vendar komisije nimajo pristojnosti za sprejetje odločitev na tem področju.

“Uvedba motilcev signala je predvsem vprašanje za šolski sistem, saj bi takšen ukrep moral veljati že pri rednih testih in preverjanjih znanja, ne le ob maturi. Poleg tega motilci signala niso najboljša rešitev predvsem zato, ker kažejo na nezaupanje in predstavljajo rešitev za problem, ki je po svoji pojavnosti zelo redek,” menijo.

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pa so za pojasnili, da lahko šola individualno z internim aktom uredi ravnanje s telekomunikacijskim omrežjem, torej tudi omeji dostop do omrežja. Opozorili pa so, da motilci niso selektivni in motijo ves promet v omrežju, hkrati pa lahko pametna očala in druge naprave delujejo tudi v načinu brez povezave z vnaprej naloženimi odgovori.

“Zavedamo se, da je nujno ozaveščanje učiteljev o novih tehnologijah in možnostih njihove uporabe, kar tudi podpiramo in usmerjamo s projekti s področja digitalizacije izobraževanja. Razvoj novih tehnologij ob tem zahteva tudi prilagoditve v načinu poučevanja in ocenjevanja znanja,” so še dodali na ministrstvu.

Vir: STA