Po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je leta 2025 v Sloveniji nastalo 170.947 ton odpadne hrane.
Količina se je v primerjavi z letom 2024 povečala za dva odstotka, kar kaže, da zavržena hrana kljub vse večjemu ozaveščanju ostaja pomemben problem.
Kar 44 odstotkov vse odpadne hrane oziroma približno 75.500 ton je nastalo v gospodinjstvih. Sledijo gostinstvo in strežba hrane z 32 odstotki, proizvodnja hrane s 15 odstotki ter trgovina z živili z devetimi odstotki.
Posebej zgovoren je podatek, da prebivalec Slovenije doma v povprečju zavrže 35 kilogramov hrane na leto. Od tega je približno 12 kilogramov še užitne hrane, kar pomeni kilogram na mesec.
Pri štiričlanski družini bi to v povprečju pomenilo kar 140 kilogramov zavržene hrane letno, od tega približno 48 kilogramov takšne, ki bi jo bilo še mogoče zaužiti.
V smeteh konča tudi povsem užitna hrana
Po ocenah statistikov je bilo med vso odpadno hrano približno 36 odstotkov oziroma 61 tisoč ton še užitnega dela. Preostalih 64 odstotkov so predstavljali neužitni ostanki, kot so olupki, kosti, koščice in jajčne lupine.
Zavržena hrana ne predstavlja le okoljske obremenitve, temveč tudi nepotreben strošek za gospodinjstva. Z vsakim zavrženim živilom namreč izgubimo tudi denar, ki smo ga namenili njegovemu nakupu.
Kako lahko zmanjšamo količino zavržene hrane?
Veliko lahko naredimo že z majhnimi spremembami vsakodnevnih navad. Strokovnjaki priporočajo predvsem načrtovanje obrokov, pripravo nakupovalnih seznamov, pravilno shranjevanje živil in smiselno uporabo ostankov hrane.
