Sekcija za fitnes, rekreacijo in regeneracijo pri GZS je sodelovala v pogovorih in usklajevanjih novega zakona. “A smo ob pregledu osnutka zakona (ponovno) prejeli klofuto. Vlada nas je kot panogo izvzela iz pomoči,” so v sporočilu za javnost zapisali v sekciji.
“Fitnes pojavne oblike so vsekakor del turizma, saj upravljamo s prostori znotraj hotelov in zdravilišč ter zaokrožujemo turistično ponudbo za goste,” so zatrdili ob tem.
“S predstavniki fitnesa nismo posebej usklajevali predloga zakona, saj ti niso turistična dejavnost, tako da posebej njihovi sekciji pri GZS res nismo pošiljali predloga zakona v pregled. Smo pa z njihove strani in strani Turistično gostinske zbornice Slovenije prejeli predloge za vključitev njihove dejavnosti v predlog zakona,” so medtem za STA pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Kot so dodali, so obratovanje fitnes centrov vključili v predlog ukrepa enkratnega dodatka za turizem.
Padec prihodkov pri fitnesih sicer zaradi epidemije covida-19 dosega 75 odstotkov in več. Izgube panoge se nadaljujejo tudi v letošnjem letu, saj so bile fitnes pojavne oblike – centri, telovadnice, joga, pilates, plesni, kineziološki, velnes in regeneracijski studii ter drugi – zaradi ukrepov za zajezitev epidemije zaprte prav v mesecih, ki so sicer vrhunec sezone.
“Trenutno sicer lahko delujemo, a je pred fitnes pojavnimi oblikami t.i. mrtva sezona – poletje, ko je čas za rekreacijo na prostem in se za organizirano rekreacijo odloča manj ljudi. To in nezmožnost delovanja kar sedem mesecev v preteklem obdobju podjetjem znotraj fitnes panoge pravzaprav onemogoča obstanek,” so poudarili.
Večina podjetij ima iz naslova najemnin in fiksnih stroškov, ki se kljub zaprtju ne zmanjšujejo, zapadle terjatve. S poslovanjem v zadnjem času pa tudi ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev kreditov.
Predsednik sekcije za fitnes, rekreacijo in regeneracijo Marko Geršak je pojasnil, da so v preteklih mesecih uspešno vodili dialog z ministrstvoma za šport in za gospodarstvo, na zaprta vrata pa so naleteli pri vladi in njeni posebni svetovalni skupini, ki jo vodi Matej Lahovnik. Že mesece prosijo za sestanek in začetek dialoga, a neuspešno.
Dodali so, da je fitnes panoga v Sloveniji leta 2019 omogočala rekreacijo, športno udejstvovanje ter zdrav način življenja okoli 100.000 uporabnikom. Ljudje si s fitnes pojavnimi oblikami lajšajo bolečine v hrbtenici, izboljšujejo psihofizično stanje, se pripravljajo na rekreativno ali športno udejstvovanje, starejši skrbijo za svojo vitalnost, mlajši se učijo osnovnih gibalnih vzorcev, po poškodbah so fitnes pojavne oblike ključne za povrnitev optimalne funkcionalnosti gibanja.
Fitnes pojavne oblike se ne morejo primerjati s sprehodom ali z drugimi nestrokovno usmerjenimi oblikami gibanja v naravi, so še poudarili. Kot take so izjemno pomembne pri reaktivaciji bolj ogroženega prebivalstva, kot so otroci, tisti ki so preboleli covid-19, starejši, invalidi in drugi s posebnimi potrebami.
Na ministrstvu ga gospodarski razvoj in tehnologijo še pojasnili, da s predstavniki fitnes sektorja intenzivno sodelujejo preko sveta za turizem. Osnutek predloga zakona je bil na svetu predstavljen 23. marca, od takrat pa je bilo po njihovih navedbah neformalno in formalno usklajevanje izvedeno v več srečanjih – tako s predstavniki gostinstva in turizma kot tudi s sodelujočimi resorji oz. je šel v prvo medresorsko in koalicijsko usklajevanje.
“Poglavitni ukrepi, ki so trenutno predlagani v okviru interventnega zakona za pomoč gostinstvu in turizmu ter so pripravljeni in usklajeni s predstavniki gospodarstva in turizma, so izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, subvencioniranje čakanja na delo, enkratni dodatek za turizem, povračilo stroškov odpovedanih dogodkov za industrijo srečanj, oprostitev plačila povračila za vodo, pomoč upravljavcem žičniških naprav in podaljšanje nadomestila za občasne avtobusne prevoznike,” so strnili na ministrstvu.
Kot so dodali, morajo opraviti še končno medresorsko in koalicijsko uskladitev, nakar bo predlog zakona posredovan v obravnavo na vlado in v sprejem v DZ. “A kot že rečeno, predlog zakona bo na podlagi prejetih pripomb in popravkov moral v drugi krog usklajevanja, prav tako zatem načrtujemo tudi ponovno predstavitev na svetu za turizem,” so še zapisali.
