Reka Drava je bila v preteklosti pomembna reka za transport predvsem lesa, po izgradnji osmih glavnih hidroelektrarn in še nekaterih malih pa je trenutno v ospredju energetska raba reke. Koncesijo za energetsko rabo Drave imajo Dravske elektrarne Maribor (Dem), a kot poudarja tudi generalni direktor Dem Andrej Tumpej, je to le ena od možnih rab reke.
"Že v koncesijski pogodbi piše, da je treba omogočiti tudi druge rabe reke Drave. S tega stališča pozdravljamo tudi druge deležnike, ki bi prišli na reko Dravo," je danes dejal Tumpej. Zavzel se je za sodelovanje različnih deležnikov s ciljem, da izkoristijo potenciale Drave za različne aktivnosti, tudi turistične.
Prav to so si kot cilj že pred leti zastavile občine Zgornje Dravske doline, ko so v okviru projekta Drava kot priložnost z vsemi potrebnimi dovoljeni in soglasji postavile več vstopno-izstopnih točk ob reki, v nadaljevanju pa so si vse do danes neuspešno prizadevale za sprejete uredbe o plovnosti po Dravi, ki bi to omogočila tudi plovilom na motorni pogon. "S sprejetjem uredbe bi vrnili življenje na in ob reki Dravi," je menil župan Občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik.
Avstrijski partner projekta, družba 2G Sport&Freizeit, ob Dravi v Avstriji že dlje časa ponuja možnosti najema plovil, potrebno informacijsko in logistično podporo, tudi vodenje za skupine, vzpostavlja pa tudi točke in infrastrukturo za prehod s plovili mimo tamkajšnjih hidroelektrarn. Ponudbo še krepi in jo želi povezati tudi s ponudniki na slovenski strani reke.
Direktor RRA Koroška, ki je vodilni partner projekta, Uroš Rozman je ocenil, da imajo izkušene partnerje pri projektu, zato verjame, da bodo lahko marsikatero dobro prakso prenesli iz Avstrije. Načrtuje, da bodo vzpostavili skupen mednarodni produkt, v okviru katerega bo turist dobil vse informacije, kako in kje vstopati v reko Dravo in kakšne so denimo možnosti prevoza med vstopnimi točkami. "Tako da bo plovba po reki Dravi lahko postala podobno doživetje kot je kolesarjenje ob reki Dravi," je dejal Rozman.
"Turistični ponudniki smo veseli, da se je začelo razmišljati o reki Dravi s turističnega vidika. Reka ima ogromen potencial, zadeve pa se je treba lotiti premišljeno," je dejala Martina Verčkovnik iz podjetja GO turizem. To s svojimi programi obiskovalce že zdaj vodi tudi na splavarjenje po Dravi. Borut Rojs iz Drava centra pa je med drugim menil, da bi se po vzoru nekaterih tujih praks lahko tudi v Sloveniji z zakonodajnega vidika dalo marsikaj olajšati, med drugim glede opredelitve nevarnih športov in pogostosti pregledovanja plovil.
Da je treba reko Dravo vrniti ljudem, je menila tudi Mateja Klaneček z Direkcije RS za vode. "Če se pogovarjamo o splošni rabi, ni posebnih omejitev, če pa o tržni rabi, pa je predvsem pomembno, da lokalna skupnost sprejme odlok o plovbi," je pojasnila. Pri tem se mora uskladiti z ostalimi deležniki v prostoru, kot so direkcija kot upravljavec reke, z naravovarstveniki, saj je reka del območja Natura 2000, pa tudi z imetniki vodnih pravic.
