Pri predlogu o participaciji necepljenih proti covidu-19 v primeru njihove hospitalizacije se poraja moralno-etična dilema, ki lahko pod vprašaj postavi prostovoljno udeležbo posameznikov v vseh preventivnih javnozdravstvenih programih, so prepričani na ministrstvu. Kot dodajajo, bi se do predloga sicer v prvi vrsti morala opredeliti Komisija za medicinsko etiko. Ob tem poudarjajo, da sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji temelji na načelih solidarnosti, neprofitnosti in socialne pravičnosti.
Infektologinja in vodja strokovne skupine za covid-19 Mateja Logar je v današnji izjavi za medije opomnila, da so v skupini že podali svoje mnenje, da bi bil predlog uvedbe obveznega cepljenja proti covidu-19 strokovno povsem upravičen za vse starejše od 50 let. “Torej za tiste, za katere pričakujemo, da bodo imeli težji potek bolezni,” je pojasnila in ob tem dodala, da gredo tudi usmeritve Evropske unije v smeri uvedbe obveznega cepljenja.
O ideji uvedbe plačila zdravljenja za necepljene pa je povedala, da se ji osebno ne zdi pravično, da bi “kaznovali samo tiste, ki pridejo v bolnišnico”. Sama je tako bolj naklonjena uvedbi grškega sistema. Tam bodo morali starejši od 60 let do 16. januarja prejeti vsaj en odmerek cepiva proti covidu-19, v nasprotnem primeru jim grozi 100 evrov denarne kazni mesečno.
Logarjeva je izpostavila, da je slovenski sistem zdravstvenega zavarovanja dober in da je marsikje v tujini cena dodatnega zavarovanja odvisna od dejavnikov tveganja posameznika. Izrazila je obžalovanje, da cepljenje razdvaja slovensko družbo, saj iz držav z visoko precepljenostjo ne poročajo o tako velikem številu stranskih učinkov, kot jih v Sloveniji izpostavljajo necepljeni”.
Predstojnik urgentnega centra Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Gregor Prosen je v izjavi za STA možnost plačevanja zdravljenja necepljenih bolnikov označil za malo verjetno in praktično težko izvedljivo. “Ko na vrata pridejo pacienti, prav gotovo ne bo spraševanja, kdo je kreditno sposoben,” je napovedal.
Po drugi strani pa Prosen meni, da je Beovićeva z omembo ideje “dregnila v srčiko”. Opomnil je, da je zaradi pandemije umrlo več tisoč ljudi, ki niso mogli priti do oskrbe. Davek bo plačala vsa družba, je pojasnil.
Vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je ta teden za več medijev poudarila, da “so nekateri k epidemiji pristopili odgovorno in se cepili, drugi pa ne”. Po njeni oceni bi bila participacija za hospitalizacijo necepljenega pravična rešitev. Po drugi strani pa bi bila uvedba obveznega cepljenja po njenem mnenju “korak stran od tega, da bi ljudje končno razumeli pomen cepljenja”. Danes je sicer pojasnila, da gre le za eno od številnih idej za dvig precepljenosti, ki jih dobiva.
Izjava je v javnosti sprožila burne odzive. Številni pravniki so ocenili, da za uvedbo participacije za zdravljenje necepljenih bolnikov ni zakonske podlage.
V stranki Dobra Država so pozvali k umiku Beovićeve kot vodje posvetovalne skupine in k odstopu z mesta predsednice zdravniške zbornice. Kot so zapisali, so sami podporniki cepljenja, a da v tem trenutku potrebujemo dvig zaupanja v javni zdravstveni sistem, ne pa “zaostrene, agresivne komunikacije, ki temelji na kaznovanju določenega dela državljanov.”
