O zaprtju petnajstih poslovalnic NLB d.d., med katerimi je tudi edina banka v Črni na Koroškem, smo že poročali.
https://www.koroskenovice.si/novice/zupanja-crne-se-je-ze-odzvala-na-informacijo-o-zaprtju-poslovalnice-nlb/
Kot so sporočili iz Občine Črna na Koroškem je NLB d.d. poslovna mreža obvestila Občino Črna na Koroškem, da nameravajo 3. decembra 2018 zapreti NLB Poslovalnico Črna na Koroškem zaradi optimizacije poslovne mreže. Proti tej nameri banke NLB d.d. Občina Črna na Koroškem in njeni občani ostro protestirajo.
V Črni na Koroškem je v tem tednu že bila sklicana novinarska konferenca, na kateri je županja Črne na Koroškem mag. Romana Lesjak seznanila prisotne o ukrepih, ki jih bodo izvedli, da banka ostane v kraju. V Črni prav tako nadaljujejo z zbiranjem podpisov proti zaprtju banke. Za naslednjo sredo, 17. 10. 2018, je s strani županje sklicana novinarska konferenca županov vseh krajev, v katerih namerava NLB zapreti svoje poslovalnice, na njej bodo prisotne seznanili z ukrepi, ki jih bodo občine izvedle na podlagi informacije o zaprtju 15 poslovalnic NLB d.d.. Prav tako pa je protestno pismo, v zvezi z ukinitvijo poslovalnice NLB v Črni na Koroškem, napisal tudi Jani Prednik, poslanec v Državnem zboru in ga naslovil na gospoda Blaža Brodnjaka, predsednika uprave NLB in v vednost pa je poslal še ministru za finance gospodu dr. Andreju Bertonclju ter predsedniku Vlade RS gospodu Marjanu Šarcu
Črnjani so napisali tudi protestno pismo, ki so ga poslali predsedniku Vlade RS, predsedniku DZ RS, ministru za finance, ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo, koroškim poslancem, NLB d.d. – predsedniku uprave g. Brodnjak, NLB d.d. – predsedniku nadzornega sveta, SDH – ga. Lidiji Glavina ter vodjem vseh poslanskih skupin in seveda medijem.
V protestnem pismu so zapisali:
»Občinski svet Občine Črna na Koroškem je na 24. redni seji 2. oktobra 2018 sprejel sklep, s katerim je izrazil najostrejše nasprotovanje zaprtju poslovalnice NLB d.d. v Črni na Koroškem ter pozval državo in vodstvo omenjene banke, da storita vse, da se poslovalnica NLB d.d. v Črni na Koroškem ohrani. Županja mag. Romana Lesjak je z omenjenim sklepom Občinskega sveta seznanila vodstvo banke NLB d.d., koroške poslance, Vlado Republike Slovenije ter vse obrtnike, podjetnike in občane Občine Črna na Koroškem.
S tem dopisom vas vljudno prosimo, da naredite vse, kar je v vaši moči, da banka NLB d.d. ne bi zaprla svoje poslovalnice v Črni na Koroškem.
Odločitev za zaprtje poslovalnice NLB d.d. v Črni na Koroškem naj bi bila sprejeta na osnovi zelo omejenega števila ozkih poslovnih kriterijev. Proti odločitvi po našem mnenju obstaja več tehtnih argumentov, ki bi morali prevladati in zaradi katerih bi morala poslovalnica banke NLB d.d. v Črni na Koroškem poslovati tudi v prihodnje:
Zagotavljanje dobrega dostopa vsem prebivalcem Republike Slovenije do osnovnih finančnih storitev. V osnovi velja, da naj bi se prebivalcem na področju Republike Slovenije zagotavljal primerljivo enako dober dostop do osnovnih finančnih storitev; tudi na klasičen način, ne le preko elektronskega bančništva. V tem kontekstu je Občina Črna na Koroškem specifična zaradi dveh razlogov:
- Po številu prebivalcev je manjša (3400), po površini pa zelo velika občina (156 km2). Sestavlja jo 8 zaselkov, razporejenih med in po okoliških hribih, vse do 1300 m nadmorske višine. Zaselki in kmetije so od središča Črne oddaljeni tudi več kot 16 km. Javnega prometa med zaselki znotraj Občine Črna ni. Najbližji Črni na Koroškem primerljivi kraj je 10 km oddaljena Mežica. Menimo, da bi bilo namesto ukinitve poslovalnice NLB d.d. v Črni na Koroškem primerneje poslovalnico NLB d.d. ukiniti v katerem od večjih slovenskih krajev oz. mest, v katerih poslujejo tudi poslovalnice drugih bank in v katerih ima morebiti celo NLB d.d. sama več poslovalnic. Z ukinitvijo ene od poslovalnic NLB d.d. v večjem mestu, bi se dostop prizadetih prebivalcev do najbližje bančne poslovalnice poslabšal bistveno manj kot v Črni na Koroškem. Obenem pa bi jim jo lahko olajšal javni mestni promet, ki ga, znotraj sicer velike občine Črna na Koroškem, nimamo.
- V Črni na Koroškem je neobičajno velik delež prebivalcev, za katero je bližina poslovalnice banke ključna za njihov dostop do osnovnih bančnih storitev. Skoraj 30 % prebivalcev Občine Črna na Koroškem je starejših od 63 let, mnogi med njimi nimajo vozniškega izpita in avtomobila in za večino je elektronsko bančništvo prevelik izziv. Poleg njih je še skupina prebivalcev, ki so gibalno ovirani, so na invalidskem vozičku ali hodijo s pomočjo bergel. Tretja velika ranljiva ciljna skupina uporabnikov storitev poslovalnice NLB d.d. v Črni na koroškem so varovanci Center za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV Črna na Koroškem; http://www.cudvcrna.si/), ki jih je v Črni več kot 200. Tisti med njimi, ki so zaposleni imajo pri NLB d.d. odprt tekoči račun, da lahko dostopajo do svojega denarja. Vsi navedeni potrebujejo pomoč oz. prevoz drugih ljudi, da lahko sploh pridejo od svojega doma do centra Črne na Koroškem, kjer je »njihova« bančna poslovalnica NLB d.d.. Z njenim zaprtjem bi ta neobičajno velika skupina prebivalcev do osnovnih finančnih storitev dostopala še bistveno težje, kot sedaj.
Demografska gibanja na obmejnem področju ob severni meji.
- Dolgoročni trend upadanja števila otrok v osnovni šoli Črna na Koroškem ter staranje prebivalstva v občini sta zelo zaskrbljujoča zaradi treh razlogov: demografski položaj se slabša kljub velikim in zelo uspešnim naporom za izboljšanje infrastrukture in kakovosti življenja v Občini Črna na Koroškem; v zadnjem času se položaj slabša tudi zaradi odseljevanja v bližnje avstrijske občine; do sedaj so bili vsi ukrepi, ki bi lahko preobrnili negativne demografske trende, neučinkoviti. Nameravana ukinitev bančne poslovalnice za prebivalce Črne na Koroškem lahko pomeni samo naslednje skrajno negativno sporočilo v obliki vprašanja: »ali res vidite prihodnost svojih otrok v kraju, kjer »država« (banka v državni lasti) ukinja edino bančno poslovalnico?«
- Območje Občine Črna na Koroškem je pomembno za ohranjanje slovenske poselitve na severni meji našega nacionalnega ozemlja. Menimo, da ni prav, da banka v državni lasti Republike Slovenije sprejme odločitev, da bo ravno na tem območju prebivalcem prenehala nuditi svoje storitve v poslovalnici, ki posluje že desetletja. Kakšno katastrofalno sporočilo je to za tistega vnuka Maistrovega borca za severno mejo, ki še vztraja na kmetiji v hribu nad Črno na Koroškem in za vse prebivalce te občine, v kateri zgodovinski spomini na težka obdobja meddržavnih sosedskih odnosov ne bledijo.
Poudarjamo, da napovedana ukinitev poslovalnice NLB d.d. med občani že zelo negativno odmeva. Sprašujejo se, kaj se bo v Občini Črna zaprlo v naslednjem koraku: pošta, ambulanta,… ter ali so iz vidika »Ljubljane« res samo še »strošek« v izkazih poslovnega uspeha in bilancah institucij? Država sega do tja, do koder živijo njeni prebivalci. Ali naj se zaradi kriterijev kot je »donosnost« in zaradi potrebe po zmanjševanju stroškov preselijo v večje kraje oz. v Avstrijo in si s tem zagotovijo dostojen dostop do storitev?
Skladen regionalni razvoj in ohranjanje podeželja.
- Odločitev za zaprtje bančne poslovalnice NLB d.d. v Črni na Koroškem je v nasprotju s politiko zagotavljanja skladnega regionalnega razvoja in spodbujanja razvoja podeželja. Tudi zaradi tega menimo, da bi namesto v Črni na Koroškem banka NLB d.d morala ukiniti, če že res mora, eno od poslovalnic v katerem od večjih slovenskih mest.
- Povečanje problema gospodarskega razvoja Občine Črna na Koroškem. Zaprtje poslovalnice banke v občini Črna na Koroškem bi bilo negativno sporočilo potencialnim investitorjem. V kombinaciji z drugimi dejavniki, ki odvračajo zasebne investitorje (oddaljenost od večjih centrov, prometna zaprtost na sever proti Avstriji, nezadovoljivi rezultati programa odpravljanja posledic onesnaženja okolja s svincem), bi se največji problem Občine Črna na Koroškem, to je pomanjkanje zasebnih investicij in novih delovnih mest zunaj tradicionalne industrije, lahko le še zaostril.
V Črni na Koroškem živimo državljani Republike Slovenije, davkoplačevalci, ki zaslužimo ostalim prebivalcem države primerljivo kakovost storitev, vključno z bančnimi. Verjetno je bila odločitev o zaprtju poslovalnice banke NLB d.d. v naši občini manj pomembna z vidika vodstva omenjene banke, kot je pomembna za nas. Ta odločitev močno vpliva na prihodnost Črne na Koroškem, zato bi morala biti sprejeta na osnovi celovitejšega nabora kriterijev, upoštevajoč vse bistvene okoliščine, posledice odločitve na kakovost življenja ljudi, na poslovno okolje oziroma na razvoj Občine Črna na Koroškem v najširšem pomenu besede.
Argumenti, ki jih vodstvo banke NLB d.d. navaja kot razlog za zaprtje poslovalnice – donosnost in zaveze Evropski komisiji, so neprepričljivi in nesprejemljivi. Ne verjamemo, da bi Evropska komisija zahtevala zaprtje poslovalnice ravno v Črni na Koroškem, če ta zahteva res obstaja. Dokumenta o tem nismo videli. O tem se je odločilo izključno v Ljubljani. Zato smo še bolj razočarani in ogorčeni nad odločitvijo za zaprtje poslovalnice banke v Črni na Koroškem in sklicevanjem na zaveze Evropski komisiji.
Še posebej se čutimo ponižani, da kraj, ki je v svoji zgodovini in tudi v zgodovini države, dal toliko olimpijcev in ponesel ime kraj in države v svet, mora danes moledovati za navadne bančne storitve – resnično bizarno.
Občina Črna na Koroškem, občinski svet in občani najostreje nasprotujemo odločitvi, da se v občini Črna na Koroškem zapre poslovalnica NLB d.d.. Organi Občine Črna na Koroškem bodo storili vse kar je dovoljeno, da občani Občine Črna na Koroškem ohranijo osnovne pravice in ustrezen dostop do vseh storitev, ki jih potrebujejo. Uporabili bomo možna pravna sredstva in s svojim stališčem seznanili pristojne državne in evropske inštitucije oziroma njihove predstavnike. Vztrajali bomo do konca.
Ne želimo konflikta, pač pa spremembo odločitve s katero se škoduje našemu kraju. Želimo ohranitev poslovalnice banke NLB d.d. v Črni na Koroškem in verjamemo, da je odločitev temu v prid možna. Pri tem upamo na vašo pomoč in aktivno podporo našim prizadevanjem.
Upoštevanje kriterija obmejne občine bi lahko bila ena od rešitev za spremembo odločitve.«
