Premierji na Dunaju: Če delitve cepiv ne popravimo, uniji grozi politična kriza

Če EU ne bo hitro ukrepala in poiskala korektivnega mehanizma, ki bo zagotovil enakopravnejšo razdelitev cepiv proti covidu-19, se bodo razlike v precepljenosti med državami članicami tako povečale, da nam grozi nova politična kriza, je danes na srečanju na Dunaju posvarilo več premierjev držav članic EU, med njimi slovenski premier Janez Janša.
EwnIichWgAwpDp3

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je danes gostil pet kolegov, s katerimi je pred dnevi naslovil pismo na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. V njem so opozorili, da razdelitev cepiv proti covidu-19 med državami članicami EU ni v skladu z dogovorjenim ključem delitve na osnovi števila prebivalcev.

Po današnjem srečanju so pred novinarje stopili Kurz, Janša ter premierja Bolgarije in Češke, Bojko Borisov in Andrej Babiš. Hrvaški in latvijski premier, Andrej Plenković in Krišjanis Karinš, sta na pogovorih sodelovala preko video povezave.

Kurz je že pred srečanjem na Twitterju objavil razpredelnico s podatki, s katerimi je kasneje postregel tudi na novinarski konferenci. Iz njih je razvidno, da so na Malti z vsaj enim odmerkom cepiva cepili že skoraj 30 odstotkov prebivalstva, medtem ko je v Bolgariji ta delež slabih pet odstotkov, v Latviji malo nad petimi odstotki in na Hrvaškem 7,3 odstotka.

Slovenija in Avstrija sta sicer z 12,4 oziroma 11,4 odstotka cepljenih do 13. marca med veliko večino držav unije, kjer so doslej cepili nekje med deset do 12 odstotkov prebivalcev.

A kot je opozoril kancler, gre za jasen dokaz, da je šlo nekaj hudo narobe, in če tega ne ustavijo, se bodo razlike še močno povečale, države bi lahko potrebno precepljenost dosegale z razmakom celo desetih tednov, to pa bo slabo za vse.

Želimo se izogniti morebitni politični krizi, ki bo zagotovo nastala, če bomo konec junija prišli v situacijo, ko bo imela polovica držav članic EU potrebno 60-odstotno precepljenost, druga polovica držav pa recimo le 30-odstotno, je poudaril Janša.

Premierji so sicer izrazili prepričanje, da je rešitev zdaj še mogoče doseči in zagotoviti, da bo skupen pristop k cepljenju v EU vendarle postal zgodba o uspehu. Vsi so tudi ponovili zavezanost skupnemu ukrepanju na ravni EU in pohvalili konstruktivno sodelovanje von der Leynove in Michela. Na to temo bodo z njima predvidoma že drevi tudi govorili preko video povezave.

Odgovornost za to, da je – kljub jasnemu dogovoru na vrhu EU, da morajo članice cepiva prejemati glede na število prebivalstva in ob istem času, v duhu EU in solidarnosti – pri dejanski izvedbi nekaj očitno šlo narobe, so pripisali odločitvi znotraj usmerjevalnega odbora oziroma na neki nižji, tehnični ravni odločanja.

Obenem so bili znova kritični do proizvajalcev cepiv, ki se ne držijo obljub oziroma pogodbenih obveznosti, in do sistema dobave cepiv glede na vnaprejšnja naročila. Kot je spomnil Janša, so prav velike zamude pri dobavi cepiva AstraZenece – tega so vsi veliko naročili, videti je bilo celo, da bo na voljo kot prvo – razgalile vso razsežnost problema, o katerem govorijo danes.

Ob tem je Janša pozval, da bi morale biti vse pogodbe, ki jih je Evropska komisija sklepala s proizvajalci cepiv, javne. To je po njegovem mnenju v interesu vseh. Če je bilo v teh pogodbah kaj napačnega, kar je tudi razlog za zamude pri delitvi cepiva, je treba to popraviti. “Mislim, da tu ni nobenih skrivnosti, ki bi jih bilo treba čuvati,” je ocenil.

Sicer pa je zdaj, so se strinjali vsi premierji, predvsem nujno poiskati rešitev oziroma korektivni mehanizem, ki bo delitev cepiv vrnil na izhodiščno točko – torej h ključu na osnovi števila prebivalstva. “Noben tehnični dogovor, noben usmerjevalni odbor, noben tehnični postopek ne more spremeniti odločitve, ki je bila sprejeta z namenom dobrega za vse v EU,” je izpostavil Janša.

Konkretno o mehanizmu niso govorili, sta pa Kurz in Janša nakazala, da bi si lahko pri tem pomagali z dodatnimi oziroma predčasno dobavljenimi cepivi, z razdelitvijo katerih bi zmanjšali obstoječe razlike. Ob tem sta spomnila na današnjo novico iz Bruslja o 10 milijonih dodatnih odmerkov cepiva Pfizerja in BioNTecha.

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.