Predvideno uravnoteženo poslovanje slovenjgraške bolnišnice še pod vprašajem

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec za letos predvideva uravnoteženo poslovanje, a le, če ne bo ob 590.000 evrov sanacijskih sredstev iz leta 2017, kolikor bi jih v državni proračun morala vrniti glede na odločbo urada za nadzor proračuna. Bolnišnica se je na odločbo pritožila, saj meni, da je pri porabi sredstev ravnala skladno z navodili.

Slovenjgraška bolnišnica je leta 2017 prejela 5,2 milijona evrov sanacijskih sredstev, ki jih je porabila za poplačilo zapadlih obveznosti. Sredstva je bolnišnica porabila do konca leta 2017.

“Ministrstvi za finance in za zdravje pa sta se julija letos dogovorili, da je presečni datum za poplačilo terjatev 30. november 2017, in ne 31. december 2017. To pa pomeni, da bi mi morali načeloma vrniti 590.000 evrov. Če nam ta sredstva odvzamejo, poslovanje letos ne bo pozitivno,” je v petek, 13. decembra, na novinarski konferenci po četrtkovi seji sveta zavoda povedal direktor slovenjgraške bolnišnice Janez Lavre.

V bolnišnici so prepričani, da niso storili ničesar narobe, saj so po Lavretovih besedah spoštovali vsa pisna navodila ministrstva za zdravje. Bolnišnica se je zato na odločbo urada za nadzor proračuna že pritožila. Če s pritožbo ne bo uspešna, razmišlja, da bi se za rešitev zapleta povezala z ostalimi bolnišnica, ki so se znašle v podobnem položaju. V zvezi s tem je zato svet zavoda na seji, 12. 12. 2019, vodstvu bolnišnice dal zeleno luč, da lahko uporabi vsa razpoložljiva pravna sredstva.

Svet zavoda se je seznanil tudi s krizo vodenja največjega bolnišničnega oddelka, internega oddelka. Ta ima več kot 150 zaposlenih in beleži letni promet okoli sedem milijonov evrov. Predstojnika oddelka s polnimi pooblastili v bolnišnici iščejo že več kot dve leti, zadnji vršilec dolžnosti predstojnika pa vodenje ni želel nadaljevati, zato sta začasno vodenje oddelka prevzela direktor bolnišnice Lavre in strokovna direktorica bolnišnice Jana Makuc.

Predstojnika internega oddelka medtem še naprej iščejo, je pa Lavre ocenil, da je oddelek v zelo dobri kondiciji, težave pa predstavlja pomanjkanje strokovnega kadra. Zaradi tega se mora predstojnik predvsem ukvarjati z organizacijo dela, deloma tudi s poslovanjem, ne pa s stroko, s čimer naj bi se predstojnik ukvarjal, pa je izpostavila Makučeva. In pri organizaciji dela na internem oddelku je urgentni center zelo pomemben, je dodala strokovna direktorica, potem ko je težave v delovanju urgentnega centra izpostavil tudi Lavre.

Po njegovih besedah težave slovenjgraškega urgentnega centra izvirajo iz neurejenih razmer na primarni ravni, ki jo pokrivajo družinski zdravniki zdravstvenih domov in Zdravstveno reševalni center Koroške. Lavre je dejal, da so razmere na terenu neurejene, z dogovori med ministrstvom za zdravje, zdravstvenimi domovi in Zdravstveno reševalnim centrom Koroške pa bolnišnica ni seznanja in je iz njih izključena, je dodal Lavre.

“Urgentni center še vedno ne funkcionira v obliki, v kakršni je bil primarno zamišljen, to je z enim vstopnim mestom in tremi delujočimi ambulantami, v katerih delajo ustrezno usposobljeni zdravniki, to so zdravniki urgentne medicine,” je dodala Makučeva. Teh zdravnikov pa nima ne bolnišnica, ki ima s tega področja trenutno sicer tri specializante, niti jih nimajo na primarni ravni, zato vsa ta delovna mesta pokrivajo drugi zdravniki.

V bolnišnici medtem nadaljujejo postopke za uvedbo robotov v bolnišnici, ki bi v začetku vozili zdravila iz lekarne, kasneje pa bi na oddelke dostavljali tudi obroke. A dokončne odločitve o tej naložbi, zdaj ocenjeni na 379.000 evrov, še ni in naj bi bila znana v prihodnjih nekaj mesecih. Med drugim še nimajo rezultatov testiranja iz bolnišnice na Dunaju, prav tako še niso znani stroški vzdrževanja.

Glede čakalnih dob, ki jih svet zavoda redno obravnava, pa je Makučeva dejala, da bistvenega napredka širše gledano ne morejo doseči ob kadrovskem primanjkljaju.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila