Predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Frančiška Al-Mansour je za STA povedala, da se ji ne zdi smiselno, da se javnim zavodom nalaga to breme, saj so financirani iz državnega proračuna.
Pojasnila je, da so srednje šole financirane z ministrstva na posameznega dijaka, ne pa za kritje testiranja. “Torej nimamo nobenih lastnih sredstev, da bi lahko to krili,” je dodala. Tako pričakujejo finančne težave, saj za ta namen nimajo denarja.
“Mi moramo vse odhodke upravičiti. In tega enostavno ne moremo. Mi bomo to preložili na ministrstvo, da nam bo sredstva povrnilo. A to pomeni, da šole tega enostavno ne bomo zmogle plačevati sproti, kajti če ni denarja, ne moreš plačati,” je za STA pojasnila Al-Mansourjeva.
Na četrtkovem sestanku na ministrstvu za izobraževanje so predstavili problematiko “predvsem s strani zakonske podlage”, niso pa še govorili o samem financiranju, saj se je po njenih besedah šele v zadnjih dveh dneh pojavila informacija, da bo financiranje testiranja breme delodajalcev.
Ob tem je izpostavila problematiko pri uvedbi pogojev PCT (preboleli, cepljeni, testirani) v srednjih šolah. Plačljivo naj bi bilo namreč testiranje za dijake, starejše od 18 let. Sošolca v srednji šoli tako lahko sedita skupaj, s tem da je eden od njiju test plačal, drugi pa ne.
Razburjajo neuradne informacije, po mnenju Pečana vladajoči tipajo teren
“Nesprejemljivo je, da se v obdobju, ko se pripravljamo na zagon novega šolskega leta, posreduje informacije, ki jih odločevalci še niti niso dorekli,” je izpostavila. Opozarja še, da bi nekateri dijaki ob 48-urnem testiranju lahko nehali hoditi v šolo. V srednjih šolah je po njenih podatkih sicer cepljenih med 40 in 60 odstotkov šolskega kadra.
Predsednik združenja ravnateljev in ravnateljic Gregor Pečan je v pogovoru za STA izpostavil, da zaenkrat še nima uradnih informacij o tem, kdo bo kril testiranje na osnovnih šolah. Po njegovem mnenju vladajoči na nek način “preizkušajo teren”.
Tudi Pečan opozarja, da na neformalnem sestanku z ministrico o tem niso govorili. Dodaja pa, da bodo morale posamezne ustanove v primeru, da bodo morale kriti stroške testiranja same, dobiti “povečana sredstva za materialne stroške”.
Predsednica Skupnosti vrtcev Janja Bogataj Slovenije je za STA povedala, da si ne predstavlja, kako bodo v vrtcih krili tak strošek, saj ni bil načrtovan. “Zagotovo pa ne podpiramo, da bi ta strošek obesili na ceno programa, kar pomeni, da bi obremenil starše. Upamo, da bo tudi glede tega opravljen kakršenkoli premislek,” je povedala in dodala, da si v primeru, da bodo morali testiranje plačevati vrtci, želijo pomoči države.
Tudi Bogatajeva je povedala, da o tem uradno še niso bili obveščeni, komunikacija pa da je potekala preko medijev, kar jih “izjemno žalosti“, saj so “vrtci vedno zadnji v tej zgodbi”. Temu je še dodala, da so vrtci ena od ustanov, ki je odprta tudi med prazniki in počitnicami.
Zaposlenim v vrtcih se sicer od 22. julija ni bilo več treba testirati na okužbo z novim koronavirusom, saj so bili iz uredbe vlade izpuščeni. So pa po besedah Bogatajeve testiranje kljub temu opravljali. Po njenih podatkih je cepljenih okoli 40 odstotkov vseh delavcev v vrtcih.
Stroški bi lahko padli tudi na občine
Stroški testiranja v vrtcih bi lahko padli tudi na ustanoviteljice, torej občine, vendar predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan občine Podčetrtek Peter Misja ne ve, kje bo občina dobila ta denar. Za občine bi to pomenilo veliko obremenitev in v tem primeru si želijo drugačnega financiranja občin s strani države.
Uradnih informacij v zvezi s tem sicer še nimajo, če bi ostalo pri trenutnih napovedih, pa bi občine proti temu protestirale.
Tudi vodja strokovne službe Združenja mestnih občin Slovenije Miloš Šenčur je za STA potrdil, da javni zavodi nimajo zagotovljenih sredstev za kritje stroškov testiranja zaposlenih, enako velja za občine, ki bi morale kriti breme stroškov vrtcev. Po njegovem mnenju bo sicer veliko odvisno tudi od tega, koliko bo takih, ki se bodo morali testirati vsakih 48 ur.
Po njegovem mnenju bi morala država v tem primeru bodisi zvišati višino povprečnine, ki jo prejemajo občine, bodisi povrniti stroške testiranja.
Država namreč od 23. avgusta ne bo več krila presejalnega testiranja s hitrimi antigenskimi testi na okužbo z novim koronavirusom. Tistim, ki se bodo morali testirali za potrebe opravljanja svojega dela, bo glede na zakon o varnosti in zdravju pri delu stroške testa kril delodajalec. Zakon o varnosti in zdravju pri delu sicer določa, da zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj.
Cena hitrega antigenskega testa bo predvidoma 12 evrov, od 23. avgusta pa dokazilo o negativnem rezultatu testa na novi koronavirus s testom PCR ne bo smelo biti starejše od 72 ur od odvzema brisa, dokazilo s hitrim testom pa ne starejše od 48 ur od odvzema brisa.
Pripravila Rene Markič in Anja Gorenc
