Epidemija je sicer edina naravna nesreča po zakonu o varstvu pred nesrečami, ki je ne vodi civilna zaščita, saj so po zakonu o nalezljivih boleznih pristojnosti na tem področju razdeljene med vlado in ministrstvo za zdravje.
Vsekakor so si v teh razmerah pridobili vrsto novih izkušenj, predvsem tistih, za katere se doslej niso pripravljali oziroma usposabljali. Pri tem cilja zlasti na skladiščenje in delitev zaščitne opreme v prvem valu epidemije, ki so jo v ogromnih količinah delili na veliko različnih naslovov.
“Takrat smo razdelili več kot 35 milijonov tovrstnih artiklov, na kar se seveda nismo nikoli posebej pripravljali. Za to nalogo smo bili določeni s strani vlade in mislim, da je ta ravnala prav, zato upam, da smo doslej upravičili zaupanje,” je dejal Šestan.
Ob tem je priznal, da jih je pandemija presenetila, a presenetila je praktično ves svet, saj o tem virusu ni bilo skoraj nič znanega. V prvi fazi so se zato pogovarjali zlasti o tem, kakšna oprema je potrebna, komu in podobno.
Sicer pa stroka na področju zaščite in reševanja vse novosti spremlja že leta in ravno v času, ko se je pojavila epidemija, so se ukvarjali s spremembo organizacijske uredbe, torej akta ki govori o organiziranju sil za zaščito, reševanje in pomoč. Že takrat so predvideli veliko novih in drugače organiziranih stvari, verjetno pa se bo kakšna dodatna tudi na osnovi izkušenj iz epidemije pojavila tudi zdaj, ko se bodo priprave akta znova lotili.
Šestan je prepričan, da bodo s tem nadaljevali kmalu ter še letos dobili nov akt, ki bo osnova za organiziranje sil na vseh ravneh, ne le na državni, pač pa tudi na občinskih. Pri tem obžaluje, da se politika še vedno ni poenotila glede pokrajinske ravni.
A kljub temu, da se zdaj statistične regije ne ujemajo v celoti s teritorialno organiziranostjo civilne zaščite, zagotavlja, da razlike niso nepremostljive. Vsekakor pa je po njegovem pomanjkanje politične organiziranosti pokrajin slabo, saj bi lahko na njih vezali organizacijo vseh struktur.
Vseeno zaradi tega velikih težav niso imeli. Prvi izziv se je pojavil z delitvijo hitrih testov, saj so bili delilniki vezani na statistične regije, zato so morali najprej preveriti odstopanja glede na njihovo ureditev in nato vse skupaj ustrezno prilagoditi.
Sicer pa so za delovanje civilne zaščite, kakršno imamo v Sloveniji, najpomembnejši človeški viri, pri čemer Šestan pravi, da zaradi izbruha epidemije ne pozna niti enega primera, ko bi kdo zapustil njihove vrste ali ne bi želel sodelovati.
Celo nasprotno, imeli so veliko prostovoljcev, ki so se želeli vključiti za pomoč pri nekaterih aktivnostih ali celo dolgoročno v njihove enote. “Seveda je pri tem ovira, da morajo biti ljudje za te aktivnosti usposobljeni, saj smo zanj in njihovo varnost potem odgovorni mi. Če smo ugotovili, da je kdo neusposobljen za nekaj ali pa usposobljen za kakšne druge aktivnosti, smo se o tem pogovorili ter mu predlagali, da ga uporabimo na ustrezen način,” razlaga prvi mož civilne zaščite.
Pripadniki civilne zaščite trenutno na lokalni ravni še vedno pomagajo predvsem pri množičnih hitrih testiranjih, nekaj manj tudi pri cepljenjih, prav tako pomagajo pri razvažanju hitrih testov, kar so doslej storili petkrat.
Hkrati preko prostovoljcev rdečega križa kadrovsko še vedno pomagajo v bolnišnicah. Med drugim so prav v petek podaljšali pomoč UKC Maribor do 12. marca, sicer pa si želijo tudi njihove vrte vsaj nekoliko spočiti, zdaj ko se razmere v bolnišnicah nekoliko umirjajo.
Pri nepoklicnih pripadnikih civilne zaščite so na začetku epidemije imeli nekaj težav z nekaterimi delodajalci, a so stvari po pogovorih hitro rešili in Šestan je tudi njim hvaležen za razumevanje. Do teh je prihajalo predvsem pri članih rdečega križa, ki so tudi po mesec, dva ali celo tri pomagali kot bolničarji, a vseeno ne pozna primera, da bi bil zaradi tega kdo šikaniran ali celo odpuščen.
Javnost je sicer oktobra lani nekoliko presenetilo, da so mu nadrejeni preklicali pooblastilo za vodenje urada za operativo. Prišlo je do špekulacij o politični razrešitvi, a je pojasnil, da vlada s tem ni imela nič, saj je pooblastilo imel s strani uprave za zaščito in reševanje, potem ko urad dlje časa ni imel svojega vodje.
Z časovne distance pravi, da z naslednikom na uradu nimata nobenih težav in normalno sodelujeta, se je pa preselil v novo pisarno in opravlja skoraj izključno naloge poveljnika civilne zaščite. Zanj je to v tem trenutku zelo dobro, ker se lahko še bolj posveti svojim nalogam, ki jih je v tem času res veliko.
“Vse skupaj jemljem kot delo in pri našem delu se je treba kdaj tudi sporeči ter sprejemati kompromise. To jemljem kot dejstvo, zato ni nobene zamere z nikomer. Nenazadnje verjamem, da sedanji direktor urada nima s tem nič in delo poteka normalno,” pravi Šestan.
Glede prihodnosti civilne zaščite pravi, da so v zadnjih letih že velikokrat razpravljali o tem, kam in kako naj bi se ta razvila. Zdaj so del obrambnega resorja in takšne države so v Evropski uniji le dve ali tri, stvari pa se spreminjajo. Večina jih je del notranjih ministrstev, so pa redki primeri, ko so celo izven vseh teh sistemov, pravi.
Vendar zanj to ni odločilno, pomembno je, da sistem deluje in da imajo dobre povezave s tistimi, ki se vključujejo v njihovo delo, predvsem z vojsko in policijo, nekaterimi drugimi strukturami in tudi humanitarnimi organizacijami.
“Če bo ohranjen tak sistem, ki temelji na prostovoljcih, teh pa je več kot 90 odstotkov, bo to za nas dobro, ne glede na to, kateremu resorju pripada. Nenazadnje nam tak sistem zavida marsikakšna evropska država, saj funkcionira zelo dobro in je tudi najbolj poceni,” je prepričan Šestan.
Čeprav se civilna zaščita ponavadi aktivira predvsem v času različnih kriznih razmerah, pa njen poveljnik meni, da je ne gre ločevati od celotnega zaščitno-reševalnega segmenta sistema. To je namreč skupen mehanizem, ki je neposredno vpleten tudi v preventivne aktivnosti.
Evropska unija je namreč ob urejanju področja preventive spoznala, da je pomembna tudi slednja, zato je njeno izvajanje celo vezala kot pogoj za uporabo kohezijskih sredstev, kar je po mnenju Šestana nov korak v pravo smer.
Civilna zaščita bo po njegovem pri tem tvorno sodelovala in pomagala, ni pa odvisno le od nje, saj gre za področje številnih predpisov. “Če se dotaknem samo potresne varnosti, smo že pred leti predlagali, da bi s tem povezali tudi energetske sanacije stavb, saj ni smiselno energetsko sanirati zgradbe, ki po njej vseeno ostaja potresno neodporna,” je enega od primerov orisal Šestan.
Pogovarjal se je Gregor Mlakar
