Z menjavo ure na zimski čas se začenja obdobje krajših ter hladnejših dni, slabšega vremena in upada motivacije za gibanje. Znano je, da se ob spremembi ure spremeni tudi razmerje vseh gibalnih vedenj (telesne dejavnosti, sedenja in spanja), ki skupaj po navedbah NIJZ sestavljajo 24-urno gibalno vedenje v enem dnevu.

Raziskave navajajo, da se s krajšim dnem nekoliko podaljša čas spanja, predvsem pa se podaljša čas sedenja ter skrajša čas nizko in zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti. Ob hitrem ritmu življenja nam nekaj dodatnih minut spanja zagotovo ne škodi, medtem ko povečanje sedenja na račun zmanjšanja telesne dejavnosti ni priporočljivo, so navedli na NIJZ.

Strokovnjaki med najpogostejše razloge za upad telesne dejavnosti v hladnejših mesecih prištevajo krajše dneve in manj svetlobe, nižje temperature in manj ugodne vremenske pogoje, pojav sezonske razpoloženjske motnje oz. sezonske depresije ter upad motivacije.

“Čeprav so ti dejavniki včasih zares moteči, je nanje bolje gledati kot na izziv, in ne oviro. Ob spremembi ure na zimski čas lahko jutranjo svetlobo izkoristimo za aktiven začetek dneva, ob čimer nižje temperature premagamo z ustreznimi, toplimi oblačili,” svetujejo na NIJZ.

V Sloveniji smo začeli urine kazalce premikati leta 1983. Dokončna odločitev pa je bila sprejeta leta 2006. Namen premikanja je bil, da bi luči prižgali kasneje v dnevu in tako bolje izkoristili dnevno svetlobo, s tem pa prihranili energijo. Nasprotniki ukrepa pa izpostavljajo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi, slabša njihovo razpoloženje in zdravje.

Evropska komisija je leta 2019 sicer predlagala ukinitev premikanja ure že z letom 2021, odločitev o tem, kateri čas bodo uveljavile, pa prepustila državam članicam.

Marsikje po svetu ne prestavljajo več, v Evropski uniji pa bomo uro premikali vsaj še do vključno leta 2026.

Ure bomo na poletni čas premaknili zadnjo nedeljo v marcu.

Vir: STA