Ob hitrem razvoju pametne tehnologije ne moremo točno napovedati, kaj vse bomo poznali čez 100 let, a zdravega naravnega okolja s tehnologijo ne moremo nadomestiti. Napoveduje se, da bodo največja svetovna mesta zmeraj bolj zelena. Spremembe se že dogajajo v obliki zelenih streh, fasad, stolpnic, cest, poti za tramvaje in ozelenjenih ulic. Trend ozelenjevanja je najbolj opazen v velikih evropskih mestih. Pozidane, zlasti degradirane, površine se danes že spreminjajo v zelene. Na ta način dobijo stavbe in površine nov pomen in večjo funkcionalnost za prebivalce določenega okrožja. Velika in gosto poseljena mesta namreč ne pomenijo nujno tudi več onesnaženja, zato ima zelena infrastruktura vse večji pomen ter vpliv na življenje v mestu z vidika podnebnih sprememb.
Temperatura
Temperatura ozračja vztrajno narašča. Mesta so zaradi velikega deleža pozidanih območij izpostavljena tako imenovanemu učinku vročinskega otoka. Asfaltirane površine vpijajo sončno energijo, veter pa zaradi visokih stavb segretega zraka ne more učinkovito razpihati. Temperaturna razlika v parkih v primerjavi z okolico je lahko v poletnih mesecih tudi do 10 °C. Enakomerno razporejene zelene površine bi lahko torej pomagale hladiti mesta, istočasno pa bi poskrbele za pronicanje deževnice v tla in preprečevale poplave. Večje količine vode v parkih delujejo kot hladilni učinek mesta.
Vode – poplave
Poleg povišanih temperatur v mestih lahko zaradi podnebnih sprememb v prihodnosti pričakujemo hujše nalive, ki bodo razmere dodatno otežili. Beton in asfalt preprečujeta pronicanje vode v tla. Ta lahko odteče samo skozi kanalizacijo, ki marsikje ni dorasla količini padavin. Ob hitrem iztekanju vode s tlakovanih površin se obilica vode hitro nakopiči v ceveh in strugah ter se razliva tja, kjer se najprej pojavi prostor. V primeru, da je razlivni prostor vodotoka poseljen, lahko ta povzroči tudi veliko škodo. K sreči je problem mogoče rešiti s sonaravnimi ukrepi in večjim deležem zelenih površin v mestu.
Onesnaževanje
Upamo lahko, da bodo izpušni plini avtomobilov v prihodnosti veliko manj problematični kot danes. S prodajo motornih vozil na fosilna goriva naj bi po letošnjih usmeritvah EU končala do leta 2035. Cilj ni le izboljšati kakovost zraka, ampak tudi zmanjšati izpuste toplogrednih plinov v ozračje in s tem čim bolj zajeziti negativne posledice podnebnih sprememb. Če bi lahko zmanjšali potrebe po prevozu, bi naredili korak v pravo smer. Mesta bi morala biti zasnovana tako, da bi bilo mogoče delo, nakupovalne centre, zdravstvene domove, šole in vse ostale dnevne aktivnosti ter storitve doseči po največ 15 minutah hoje.
Samooskrba
Vetrnice na strehi, sončni paneli na fasadi, klopeh in poteh. Vse zunanje površine stavb bodo čez 100 let na nek način morda pridobivale energijo. Mesta prihodnosti bodo morala zeleno energijo proizvajati in shranjevati. Energijo je namreč čim bolje pridobivati čim bližje kraju porabe, saj dolgi daljnovodi izgubijo določen odstotek energije. Mesta bi morala biti samozadostna tudi z vidika samooskrbe s hrano. Če bi lahko v mestih gojili zelenjavo, bi potrebovali veliko manj obdelovalnih površin in manj škropil v naravnem okolju. Če bi zelenjavo gojili bližje porabnikom, bi bil krajši tudi transport ter sveža zelenjava vsakodnevno na voljo.
Ponekod so mestne oblasti že začele uresničevati vizijo zelene prihodnosti. Ena izmed takšnih je mestna četrt Kalasatama v finski prestolnici Helsinki, kjer načrtujejo še pred letom 2040 postati ogljično nevtralno območje in zagotoviti stanovanja za 30.000 prebivalcev. Kalasatama ni osamljen primer v Evropi, v Parizu so že leta 2004 zgradili Tour de Fleurs (cvetlični stolp), v Milanu 2014 Bosco Verticale (navpični gozd) in v Amsterdamu Sportzplazo Mercator. Vsi omenjeni primeri služijo kot svojevrsten laboratorij za nove eksperimentalne zelene tehnologije, kakršne so za nas zaenkrat še nepredstavljive.
Vir: SGlasnik (TT)
Če pride mimo kak orkanski veter, potem tiste zelene stolpnice zmanjka v sekundi.