Podatki o čakalnih dobah pri izvajalcih po ugotovitvah inšpektorata skoraj v polovici primerov niso pravilni

Zdravstveni inšpektorat je lani opravil okoli 1900 pregledov na področju pacientovih pravic. Pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti so med drugim preverjali ustreznost vodenja čakalnih seznamov. Inšpektorji so med drugim ugotovili, da v skoraj polovici primerov podatki o čakalni dobi za posamezno storitev pri izvajalcu niso resnični in ažurni.

Pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti so preverjali, katere vrste zdravstvenih storitev izvajajo, ali so storitve povezane iz lokalnega v centralni informacijski sistem in ali so v centralni informacijski sistem povezani podatki o uvrščenih bolnikih na čakalni seznam za posamezno storitev. Preverjali so tudi resničnost in ažurnost podatkov o čakalni dobi za posamezno storitev ter ali izvajalec zagotavlja termin za storitev, če je čakalna doba krajša kot 120 dni in izvajalec ne izvaja triaže napotnih listin.

To so lani preverjali v vseh 26 bolnišnicah, v vseh 73 zdravstvenih domovih, v sedmih naravnih zdraviliščih, v dveh javnih zavodih in pri 558 zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti s koncesijo, od tega 287 izvajalcih zdravstvene dejavnosti in 271 zobozdravnikih.

Za 10.896 vrst zdravstvenih storitev so ugotavljali, ali so povezane iz lokalnega v centralni informacijski sistem. Neskladnih jih je bilo 3000, kar pomeni 27 odstotkov storitev, so ugotovili inšpektorji.

O tem, ali so v centralni informacijski sistem povezani podatki o uvrščenih bolnikih na čakalni seznam za posamezno storitev, so ugotavljali za 10.512 vrst zdravstvenih storitev. Neskladnih jih je bilo 4109, kar pomeni 39 odstotkov.

Resničnost in ažurnost podatkov o čakalni dobi so preverili za 10.498 vrst zdravstvenih storitev, neskladnih jih je bilo 4882 oz. 46 odstotkov. Andreja Mojškrc iz inšpektorata je za Radio Slovenija, ki je danes poročal o tem, dejala, da so največ neskladij na tem področju ugotovili v splošnih bolnišnicah Murska Sobota, Brežice in Ptuj. Skoraj pri polovici so neskladja ugotovili tudi pri koncesionarjih.

Za 10.495 vrst zdravstvenih storitev so inšpektorji preverili zagotavljanje okvirnih terminov namesto terminov, če so bile čakalne dobe krajše kot 120 dni in izvajalci niso izvajali triaže napotnic. Od tega je bilo 2208 neskladnih oz. 42 odstotkov.

Inšpektorji so tako največ neskladnosti ugotovili pri resničnosti in ažurnosti podatkov o čakalni dobi. Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora v svojem informacijskem sistemu zagotavljati ažurne in resnične podatke o prostih terminih oziroma okvirnih terminih in številu uvrščenih na čakalni seznam ter druge podatke, ki jih posreduje v zbirko eNapotnica in eNaročilo.

Inšpektorat je zaradi neskladnosti izdal 50 ureditvenih odločb, izrekel je 315 opozoril po zakonu o inšpekcijskem postopku in 316 opozoril po zakonu o prekrških. Poleg tega je izdal eno odločbo z izrekom opomina, eno odločbo z globo ter štiri sklepe o dovolitvi izvršbe in en sklep o denarni kazni.

Ob tem pri inšpektoratu poudarjajo, da se podatki o skladnosti nanašajo na ugotovitve v času izvedbe inšpekcijskih pregledov. Sicer pa ves čas intenzivno potekajo številne aktivnosti tako na ravni načrtovalcev sistema kot tudi izvajalcev.

Mojškrčeva je za radio tudi dejala, da s takšnimi rezultati ne morejo biti zadovoljni, saj so številke o neskladnosti podatkov previsoke.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila