Lani sprejeta novela zakona o financiranju občin je na novo določila kazalnike, na podlagi katerih se izračunava razvitost občin kot merilo za sofinanciranje investicij iz državnega proračuna. Ministrstvo za finance je po predvideni metodologiji izračunalo enotni kompozitni kazalnik razvitosti. Obseg sofinanciranja pa so nato za posamezno občino določili glede na razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi.
Do sofinanciranja investicij po zakonu niso upravičene občine, kjer je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi enako ali večje od 1,40. Kot je razvidno iz izračunov, ki jih ministrstvo objavlja tudi na svoji spletni strani, sofinanciranja v teh dveh letih ne bi bilo deležnih 34 občin. Preostalih 178 od 212 občin bi bilo upravičenih do sofinanciranja v različnem obsegu.
Občine, ki obstajajo brez pravice do sofinanciranja investicij, so Ajdovščina, Ankaran, Bled, Bohinj, Celje, Cerklje na Gorenjskem, Divača, Ilirska Bistrica, Izola, Komenda, Koper, Kranjska gora, Krško, Ljubljana, Maribor, Mengeš, Mežica, Mirna, Mirna Peč, Naklo, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Podčetrtek, Postojna, Preddvor, Prevalje, Ptuj, Radenci, Slovenj Gradec, Šempeter-Vrtojba, Šoštanj, Trzin, Velenje.
V prejšnjih dveh letih so bile do sofinanciranja investicij upravičene vse občine. Občini Komenda in Trzin sta bili upravičeni do 50-odstotnega sofinanciranja. Pravico do 60-odstotnega sofinanciranja je imelo 11 občin, ostale so imele pravico do višjega obsega sofinanciranja. Stoodstotno sofinanciranje investicij iz državnega proračuna je pripadalo 34 občinam, medtem ko jih je po novem izračunu takšnih bistveno več, kar 81.
Ministrstvi: Prejšnji parametri niso odražali razvitosti občin
Na finančnem ministrstvu so pojasnili, da je bil prejšnji nabor kazalnikov zastarel, mednarodno neprimerljiv in je temeljil na oceni parametrov, ki niso odražali razvitosti občine, zato so združenja občin predlagala posodobitev.
Stari kazalniki so po navedbah ministrstva za javno upravo pretežno temeljili na gospodarskih parametrih, na katere občine nimajo vpliva, novi pa temeljijo na lastnostih občine z vidika njene finančne kapacitete in stopnje urejenosti njene infrastrukture, kjer občina igra ključno vlogo.
Po novem se upoštevajo kazalniki po štirih dimenzijah, pri družbi sta to gostota naseljenosti in stopnja izobraženosti, pri gospodarstvu stopnja delovne aktivnosti in bruto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega, pri infrastrukturi opremljenost s komunalnimi dobrinami in pri finančnih virih razmerje med sredstvi za izvajanje zakonskih nalog in drugimi prihodki.
V Skupnosti občin Slovenije, kjer so že ob sprejemanju rešitev imeli pomisleke, pa opozarjajo, da ima pri novem splošnem kompozitnem kazalniku dimenzija finančnih virov kar 50-odstotno utež. “Posledično se razvitost občine v veliki meri določa glede na razmerje med sredstvi za izvajanje zakonskih nalog in drugimi prihodki, ne pa glede na dejanske razvojne potrebe ali strukturne izzive,” so izpostavili.
Medtem se na ministrstvu za javno upravo sklicujejo tudi na mednarodno primerjavo kazalnikov razvitosti občin, ki jo je pred spremembo zakona izvedla Fakulteta za družbene vede in je po njihovih navedbah pokazala, “da v pomembnem delu (vsi) občinski prihodki kažejo na finančno moč, s tem pa tudi na razvojni potencial posamezne občine”. Podobno stališče pa je, so dodali, v svojih revizijah zavzelo tudi računsko sodišče.
Občine: Zaradi sprememb v nekaterih občinah odlaganje ali opuščanje investicij
V Skupnosti občin Slovenije so opozorili, da nova metodologija hitro pripelje do tega, da se nekatere občine v zelo kratkem času statistično uvrstijo med bolj razvite, čeprav se njihovo dejansko stanje na terenu ni bistveno spremenilo. Ob odsotnosti lastnega, namenskega vira za financiranje investicij pa znižanje ali izguba pravice do sofinanciranja pomeni odlaganje ali opuščanje investicij ter dodatne težave pri zagotavljanju infrastrukture za izvajanje osnovnih zakonskih nalog, kot so šole, vrtci in komunalna infrastruktura.
Na to, da jih novi kazalniki razvitosti uvrščajo previsoko, so vlado ob njenem obisku v obalno-kraški regiji minuli teden opozorili nekateri tamkajšnji župani. “Za tiste občine, ki smo tako odvisne od sofinanciranja iz evropskih in nacionalnih sredstev, je to katastrofa. Naj navedem le primer – Občina Komen je sedaj ocenjena kot bolj razvita od Občine Domžale, Občina Bovec pa bolj kot Mestna občina Kranj,” je pojasnil komenski župan Erik Modic.
Več občin se je s pripombami obrnilo tudi na njihova združenja. V Združenju občin Slovenije so v dopisu, ki so ga posredovali ministrstvu za javno upravo, med drugim ocenili, da je novi sistem določanja razvitosti občin “nepremišljen, parcialen in nerazumen”. Opozorili so, da se zaradi novega sistema izračuna kompozitnega kazalnika nadaljuje trend naraščanja razvojnih razlik ter da je obseg sofinanciranja nižji tudi za več manjših in bolj oddaljenih občin. Ministrstvo za javno upravo so zato pozivali k podrobni proučitvi sistema izračuna omenjenega kazalnika.
Še možnost zakonskih sprememb in s tem spremembe obsega financiranja
Na vladni strani dopuščajo možnost, da bi še prišlo do sprememb. Na obeh ministrstvih so potrdili, da skupaj preučujejo učinke novele. “Če bi se pokazalo, da posamezni kazalniki vodijo v neupravičene učinke in bi to na podlagi strokovne analize zahtevalo poseg v zakon, ta rešitev ni izključena,” so navedli na finančnem ministrstvu.
Na ministrstvu za javno upravo so pojasnili, da preučujejo učinke novele predvsem “glede medletne volatilnosti, zaradi nihanja prihodkov občin, ki bi bili rezultat nenačrtovanih prilivov”. Na vprašanje, kaj bi vključevale morebitne spremembe, pa so odgovorili, da del občin po sedanji razporeditvi deleža sofinanciranja investicij preseže najvišji razred, zato je ena od rešitev, da se lestvica dopolni tako, da bi bile vse občine, tudi najbolj razvite, upravičene do najmanj 50-odstotnega sofinanciranja občinskih investicij. Če bo sprejeta zakonska sprememba lestvice sofinanciranja, je torej možno, da se obseg sofinanciranja še spremeni.
V Skupnosti občin Slovenije so potrdili, da so glede tega vprašanja v stiku s pristojnima ministrstva in pričakujejo sestanek. Želijo pa si, da bi se vzpostavil sistem, “ki bo pravičen, predvidljiv in utemeljen na dejanskih razvojnih potrebah občin”.
Vir: STA
