Kot so danes sporočili iz Petrola, so na rast prihodkov skupine vplivali višji prihodki od prodaje goriv in derivatov, na katere so vplivale tudi višje cene energentov. "Kljub povečani količinski prodaji glavne dejavnosti, prodaje goriva in naftnih derivatov, pa se je zaradi neustreznega regulatornega okvira v Sloveniji kosmati poslovni izid na slovenskem trgu pomembno znižal glede na leto 2025," so navedli.
EBITDA je dosegel 131,8 milijona evrov, kar je devet odstotkov manj kot leto prej. Kljub nekoliko boljšemu poslovanju v drugem četrtletju, ko je EBITDA znašal 90,8 milijona evrov, je v polletju dobiček iz poslovanja znašal 79,2 milijona evrov, kar je 18 odstotkov manj.
Padec dobička v družbi pripisujejo neustreznemu regulatornemu okviru, ki je po mnenju vodstva škodljiv. "To se je še posebej pokazalo marca, ko se je ob zaostrenih geopolitičnih razmerah na Bližnjem vzhodu, hitri rasti cen energentov in napovedanih podražitvah goriv povpraševanje sunkovito povečalo, kar je prineslo 27,5 milijona evrov izgube iz naslova prodaje naftnih derivatov v Sloveniji," so navedli.
"Slovenija je poleg Hrvaške edina država v EU, ki ima regulirane cene naftnih derivatov, pri čemer je ocenjena povprečna marža trgovcev naftnih derivatov v EU približno dvakrat višja kot v Sloveniji, t.j. več kot 24 centov. Poleg tega regulacija cen naftnih derivatov ne omogoča ustreznega odziva in oblikovanja ustrezne cenovne politike glede na volatilne razmere na svetovnih trgih," so opozorili v Petrolu.
Zanje je edini sprejemljiv model liberalizacija cen naftnih derivatov. Nadzorni svet pod taktirko Vesne Južna poudarja, da je regulacijo cen treba odpraviti, saj družba ne more prodajati goriva pod nabavno ceno.
Nadzorniki, ki so se v četrtek seznanili s poslovnimi rezultati, so tako že obravnavali tudi osnutek protokola o izvajanju ukrepov v primeru nerentabilnosti poslovanja na prodajnih mestih, ki predvideva omejitve točenja goriv ali celo zapiranje prodajnih mest.
