Zanimivosti Slovenija

Marmorirana smrdljivka: pet kilometrov na dan in vonj, ki pokliče druge

Z jesenjo se marmorirane smrdljivke množično zgrinjajo na fasade hiš in iščejo zavetje za prezimovanje. Strokovnjaki svetujejo zatesnitev rež in mreže na oknih.

T.B.
Deli:
Marmorirana smrdljivka: pet kilometrov na dan in vonj, ki pokliče druge
Foto: Pixabay

Vsako jesen se ponovi isto. Na sončnih fasadah hiš se naenkrat pojavi množica rjavih stenic, nekaj pa se jih znajde tudi v stanovanju – med okenskimi okvirji, za roletami, na podstrešju.

Gre za marmorirano smrdljivko, invazivno vrsto, ki izvira iz vzhodne Azije, torej s Kitajske, Korejskega polotoka, Japonske in Tajvana.

V Sloveniji je bila prvič najdena aprila 2017 v Šempetru pri Novi Gorici in se je najprej razširila po Primorskem, danes pa je prisotna po vsej državi, tudi na Koroškem. Prav zato je Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani pripravila priporočila za njeno obvladovanje v urbanem okolju, ki veljajo za celotno Slovenijo.

Zakaj jih je naenkrat toliko

Odrasle stenice prezimujejo v skupinah in jeseni iščejo zavetna mesta, kot so podstrešja, garaže in skladišča. Pri tem izločajo agregacijske feromone, torej snovi, ki privabijo druge osebke – in prav zato se na fasadah ne pojavi ena, ampak jih je naenkrat množica.

Odrasle živali so zelo mobilne. V štiriindvajsetih urah lahko preletijo do petih kilometrov.

Kako jo prepoznamo

Odrasla marmorirana smrdljivka je dolga od 12 do 17 milimetrov. Telo je rjavkasto z rdečkastimi odtenki in posuto z drobnimi črnimi pikami, ki dajejo videz marmoriranosti. Na robu zadka ima izmenjujoče se črne in bele proge, na tipalkah pa dve svetli progi.

Zamenjati jo je mogoče z domorodno sivo smrdljivko, ki pa ima na tipalkah tri proge in na spodnji strani telesa majhen trn, česar marmorirana smrdljivka nima.

V srednji Evropi ima dve generaciji na leto. Hrani se na več kot 300 rastlinskih vrstah – od hrušk, jablan, breskev in lesk do vinske trte, paradižnika, paprike, fižola, soje in koruze – zato je predvsem resen kmetijski škodljivec.

Kaj svetujejo strokovnjaki

V priporočilih za obvladovanje marmorirane smrdljivke v urbanem okolju so nasveti preprosti in praktični.

Najpomembnejše je preprečiti vstop: zatesniti reže, razpoke in druge odprtine v stavbi ter na okna in vrata namestiti mreže proti žuželkam. Ob množičnem jesenskem zgrinjanju je stenice s fasade mogoče odstraniti s sesalno napravo.

Pomaga tudi urejena okolica. Priporočajo košnjo, odstranjevanje plevela, obrezovanje sadnega drevja ter odstranjevanje odpadlega sadja, listja in rastlinskih ostankov, ki stenico privabljajo ali ji nudijo prezimovališče.

Česa ne priporočajo

Kemično zatiranje odsvetujejo, razen ob res množičnem pojavu. Učinkovita sredstva so namreč širokega spektra in lahko škodujejo koristnim žuželkam, pa tudi ljudem in drugim živalim.

Namesto tega svetujejo pestro zasaditev, ki privablja naravne sovražnike, med njimi pajke in polonice. Ob hujši napadenosti pa naj se ljudje obrnejo na najbližjo kmetijsko svetovalno službo ali na strokovnjaka za zatiranje škodljivcev.

Vir: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Komentarji z žaljivimi, rasističnimi, diskriminatornimi ali nezakonitimi vsebinami bodo odstranjeni. Pravila komentiranja →

Nalagam komentarje...
Občine: Slovenija
Kategorije: Zanimivosti
Ključne besede: kmetijsko gospodarstvo škodljivec smrdljivci zimovanje žuželke

Več iz kraja Slovenija

Več iz kategorije Zanimivosti