Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je v Strategiji regionalnega razvoja Slovenije za obdobje 2026–2050 zbralo podatke o vseh dvanajstih statističnih regijah.
Do leta 2050 trinajst odstotkov manj prebivalcev
Po projekcijah, ki jih strategija povzema po raziskavi Sambta, Istenič in Cirmana iz leta 2025, naj bi se število prebivalcev Koroške do leta 2050 zmanjšalo za 13 odstotkov. Bolj naj bi se izpraznila le pomurska regija, kjer je napovedan upad 16-odstoten, podoben pa je v zasavski regiji z 12 odstotki. Koroška je obenem med najredkeje poseljenimi slovenskimi regijami, skupaj z goriško, jugovzhodno Slovenijo in primorsko-notranjsko.
Več kot trideset odstotkov starejših od 65 let
Strategija se pri staranju opira na projekcije prebivalstva EUROPOP2023, ki jih je za Slovenijo pripravil Statistični urad.
Enako velja za pomursko, zasavsko, podravsko in goriško regijo. To v praksi pomeni bistveno drugačno sliko potreb po zdravstveni oskrbi, prevozih in domovih za starejše, kot jo imajo koroške občine danes.
Najcenejše stanovanje med vsemi regijami
Nasprotno pa je Koroška v enem od kazalnikov na prvem mestu v državi. Strategija navaja, da povprečno gospodinjstvo na Koroškem za sto kvadratnih metrov stanovanja potrebuje 5,9 leta povprečnega letnega dohodka. To je najnižje razmerje med vsemi slovenskimi regijami. Najvišje je v obalno-kraški regiji, kjer je potrebnih 16,7 leta, visoko pa je tudi v osrednjeslovenski s 13,7 leta. Strategija pri tem opozarja, da so cene na obalnih območjih običajno višje kot v notranjosti, osrednjeslovenska regija pa je pri tem izjema.
Skoraj vsak peti Korošec izpostavljen tveganju socialne izključenosti
Po podatkih Statističnega urada za leto 2024 je bilo tveganju socialne izključenosti na Koroškem izpostavljenih 19,1 odstotka prebivalcev. Enak delež je imela podravska regija. Najvišje je bilo tveganje v obalno-kraški regiji z 20,4 odstotka, najnižje pa v osrednjeslovenski z 9,7 odstotka.
Nobena regija razen osrednjeslovenske ne dosega povprečja
Strategija ugotavlja, da po bruto domačem proizvodu na prebivalca povprečne razvitosti Slovenije ne dosega nobena regija razen osrednjeslovenske. Kot najmanj razvita je po podatkih Statističnega urada za leto 2024 navedena zasavska regija, ki dosega 54,1 odstotka slovenskega povprečja. Vrednosti za posamezne druge regije, med njimi Koroško, strategija ne navaja.
