Občine same pokrivajo stroške lokalnih volitev, številke zelo različne

V občinah so v okviru priprav na jesenske lokalne volitve predvideli tudi sredstva, ki jih bodo porabili v ta namen, saj vse stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo same. Predvideni zneski so precej različni; v majhnih občinah dosegajo nekaj tisoč evrov, v Ljubljani kot največji pa jih v primeru dveh krogov ocenjujejo na 1,2 milijona evrov.
občina-slovenj-gradec

Prvi krog lokalnih volitev bo 20. novembra, drugi krog v občinah, kjer v prvem še ne bodo izvolili župana, pa dva tedna kasneje.

Zakon o lokalnih volitvah v 3. členu določa, da stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine. Kot pojasnjuje ministrstvo za javno upravo, med te stroške spadajo tisti za izvedbo volitev županov in volitev v občinske svete, tudi predstavnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter volitev v svete ožjih delov občine.

Občine krijejo tudi stroške upravnih enot, če so ti nastali izključno zaradi izvedbe rednih lokalnih volitev. Obseg povračila stroškov upravni enoti pa se je po navedbah ministrstva v praksi omejil na povračilo materialnih stroškov ter stroškov dela, ki so nastali v času trajanja lokalnih volitev in izven rednega delovnega časa uprave enote oziroma njenih zaposlenih.

Tako bodo občine krile stroške za delovanje občinskih volilnih komisij in volilnih odborov, stroške obveščanja in tiskovin, kot so volilni imeniki in vabila volivcem, stroške pisarniškega materiala, najemnin za volišča. Ob upoštevanju zakonskih omejitev pa občine pred začetkom volilne kampanje določijo tudi delno povračilo stroškov, do katerega so upravičeni organizatorji volilne kampanje. Ni pa nujno, da se v vseh občinah za to sploh odločijo.

V Osilnici, ki je s 320 prebivalci najmanjša slovenska občina, so v letošnjem proračunu za izvedbo lokalnih volitev rezervirali 8310 evrov, kar je nekaj več kot pred štirimi leti. V le nekoliko večji občini Hodoš s 360 prebivalci imajo na voljo 12.000 evrov, v občini Solčava, ki ima nekaj več kot 500 prebivalcev, pa so predvideli 14.500 evrov. Po drugi strani so v četrti najmanjši občini, Kobilju, ki ima okoli 530 prebivalcev, v proračunu predvideli 25.000 evrov, a so morali tam januarja izpeljati že volitve za nadomestnega občinskega svetnika.

Nekoliko drugače je v večjih občinah. V Mestni občini Ljubljana so v proračunu predvideli precej večja sredstva, saj prestolnica zajema skoraj sedmino volilnega telesa Slovenije; volilno pravico ima več kot 225.000 prebivalcev. V proračunu za letos so tako za izvedbo lokalnih volitev namenili 732.500 evrov, a bodo omenjeni znesek po sprejetju rebalansa proračuna, ki je predviden na oktobrski seji, zvišali na 863.000 EUR.

Kot so na občini še pojasnili za STA, je v proračunu za leto 2023 za zdaj predvidenih še 246.000 evrov, a bodo s predvidenimi s spremembami proračuna znesek oktobra dvignili na 347.000 evrov. V Ljubljani so sicer več kot 800.000 evrov za lokalne volitve rezervirali že pred štirimi leti, a je iz zaključnega računa za leto 2018 razvidno, da so dejansko porabili nekaj več kot polovico denarja, in sicer dobrih 420.000 evrov.

V drugi največji mestni občini, Mariboru, skupne stroške volitev ocenjujejo na približno 140.000 evrov, kar je podobno znesku izpred štirih let, ko so porabili 134.000 evrov. Tudi v večini ostalih mestnih občin so predvidena sredstva za volitve v primerjavi s tistimi izpred štirih let, nekoliko zvišali, ponekod so ostala enaka, znižali so jih le v Novem mestu in Murski Soboti.

Med mestnimi občinami so tako v Celju za volitve in morebitne lokalne referendume planirali 150.000 evrov, Kranju 120.000 evrov, v Novi Gorici in Krškem po 100.000 evrov, enako tudi v Kopru, kjer bo od tega 30.000 evrov namenjenih plakatiranju, v Novem mestu letos in prihodnje leto vsakič po 35.000 evrov, Velenju 65.000 letos in 10.000 prihodnje leto, na Ptuju 65.000, v Slovenj Gradcu 60.000 evrov, v Murski Soboti pa 52.000 evrov.

Kar precej bodo volitve stale tudi nekatere ostale večje občine, ki nimajo statusa mestnih. V Slovenski Bistrici, ki si to prizadeva postati s 26.000 prebivalci, so rezervirali 70.000 evrov, da pa višine predvidenih sredstev ni mogoče vezati zgolj na število prebivalcev v občini, kaže tudi podatek, da so v Ormožu, kjer imajo nekaj manj kot 12.000 prebivalcev, predvideli enako vsoto. V Postojni, kjer imajo okoli 16.750 prebivalcev, računajo, da bodo za volitve porabili 43.000 evrov.

Piše Gregor Mlakar

Naroči se
Obvestilo o
guest

0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Dogodki

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.