Ob svetovnem dnevu Zemlje so taborniki začeli kampanjo, s katero opozarjajo na zavrženo hrano

Danes, 22. aprila smo praznovali svetovni dan Zemlje. Taborniki so zato začeli kampanjo, s katero želijo opozoriti na posledice, ki jih ima prekomerna zavrženost hrane.
earth-1617121_960_720

Ob današnjem svetovnem dnevu Zemlje želijo taborniki iz Društva tabornikov Rod Koroških jeklarjev Ravne na Koroškem, ki so začeli s kampanjo “Tudi tokrat – manj je več” opozoriti in omejiti količino hrane, ki jo zavržemo, hkrati pa želijo z majhnimi dejanji, ki bi se jih morali zavedati vsi posamezniki pripomoči, da se količina odvržene hrane zmanjša.

Ne samo, da imamo na eni strani ljudi, ki hrane nimajo dovolj, dejstvo je tudi, da ljudje zavržemo več kot tretjino proizvedene hrane. Ob hrani, ki jo zavržemo samo v Evropi, bi lahko letno nahranili 200 milijonov ljudi. Povprečno ameriško gospodinjstvo letno zavrže hrano v vrednosti 2200 $, povprečen Američan in Evropejec pa letno zavrže večjo količino hrane od svoje teže. Najpogosteje zavržemo sadje in zelenjavo, sledita meso in mlečni izdelki, zavrže pa se tudi skoraj polovica vse proizvedene zelenjave in sadja. 30 % proizvedene zelenjave in sadja zaradi nepravilne oblike sploh ne pride do trgovin. Francija je že leta 2016 postala prva država na svetu, ki je trgovinam prepovedala zavreči hrano, se bomo po njej zgledovale tudi ostale države? Zakaj bi še naprej ravnali s hrano, kot da je neomejena?

“Letno se v Evropski uniji zavrže 88 milijonov ton hrane. Ob tem dejstvu večina ljudi pomisli na pomanjkanje hrane v revnejših Afriških državah, ki so od nas oddaljene na tisoče kilometrov, ne zavedajo pa se, da je to veliko večji problem z mnogimi negativnimi učinki, ki imajo vplive tudi na (domače) okolje”, so povedali na Društvu tabornikov Roda Koroških jeklarjev Ravne.

“Vedno večji globalni problem, poleg plastike za enkratno uporabo, postaja tudi neodgovorno ravnanje s hrano, katerih posledice se ne zavedamo dovolj. Zavržena hrana ne pomeni samo potrato denarja, ampak tudi vode, pridelovalnih površin, energije… Za tem se skrivajo še nepredstavljive posledice na podnebne spremembe, saj naj bi za 8% vseh toplogrednih plinov bila odgovorna prav ta,” še pojasnjujejo na Društvu tabornikov.

Ne samo, da ima zavržena hrana vpliv na globalno lakoto, večajo se tudi količine metana na poljih, za pridelavo se porabi tudi preveč vode, nafte in poljskih površin, ima pa tudi negativen vpliv na prehranjevalno verigo.

Vsak posameznik lahko pripomore, da se bo količina zavržene hrane zmanjšala. Načrtujmo svoje obroke vnaprej, da bomo kupili le hrano, ki jo res potrebujemo. Bodimo pozorni na hrano, ki jo zavržemo, da bomo pri naslednjem obroku nakupa vedeli, česa potrebujemo manj. Redno preverjajmo datume uporabe hrane in jo pojejmo pravočasno. Podaljšajmo uporabnost hrane s primerno shrambo, kot sta hladilnik ali kak drug mrzel prostor. Kadar jemo v restavraciji, se, če nam je porcija prevelika, pozanimajmo, ali je možno dobiti manjšo. In ne pozabite, vsak kilogram zavržene hrane šteje.

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.