NIJZ: Cilj sanacijskega programa dosežen, a razočaranje zaradi slabega odziva

Rezultati analiz spomladi odvzetih vzorcev krvi triletnikov iz Zgornje Mežiške doline so pokazali, da je bil leta 2007 zastavljen cilj sanacijskega programa dosežen in da zelo visoke vsebnosti svinca v krvi opažajo le še pri posameznih otrocih. So pa na NIJZ vnovič razočarani zaradi slabega odziva vabljenih. Pričakujejo nadaljevanje aktivnosti.
Žerjav TAB

Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ravne na Koroškem že od vsega začetka sodeluje v 15-letnem programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini, ki je obremenjena s težkimi kovinami. Ena od aktivnosti NIJZ v sklopu programa je, da vsako leto izvede preverjanje vsebnosti svinca v krvi otrok.

V letošnjem letu so na odvzem vzorcev krvi vnovič povabili tri leta stare otroke, vabilo so poslali 124 kandidatom iz občin Črna na Koroškem in Mežica. Zbrali so 69 vzorcev krvi, od tega so nato dva izločili, ker otroka nista ustrezala kriteriju starosti oz. naslovu stalnega bivališča. Laboratorijske analize so izvedli na inštitutu za klinično kemijo in biokemijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

NIJZ je tako v končno analizo vključil 67 rezultatov, ciljna vrednost programa pa je bila presežena pri treh otrocih oz. 4,5 odstotka vključenih. Trije otroci so torej imeli vrednosti svinca v krvi 100 mikrogramov na liter ali več kot to. Rezultati so pokazali, da je bil leta 2007 zastavljen cilj – to je, da ima manj kot pet odstotkov otrok 100 in več mikrogramov svinca v litru krvi – dosežen, so danes sporočili z NIJZ.

Izrazili pa so razočaranje zaradi slabega odziva, ki ga beležijo že drugo leto zapored. Na moji lestvici prioritet je zdravje zelo visoko in tudi svoje otroke sem testirala. Želim si, da bi vsak starš videl priložnost, da preveri izpostavljenost oziroma občutljivost lastnega otroka in potem seveda stori vse, da bi bila le ta čim nižja. Če se lahko izgovarjamo, da živimo v onesnaženem okolju, pa ni izgovora za to, da ne izvajamo varovalnih ukrepov,” je bila ob tem ostra predstojnica ravenske območne enote NIJZ, zdravnica Neda Hudopisk.

Vrednosti, ki so bile nižje od 50 mikrogramov svinca na liter krvi, je imelo 52 otrok, kar pomeni 78-odstotni delež. Primerjave rezultatov glede na občino bivanja in glede na spol pa so pokazale višje vrednosti pri otrocih iz občine Črna na Koroškem in pri dečkih, kar je podobno kot v minulih letih.

“Letos smo pri otrocih z visokimi vsebnostmi ugotavljali, da so starši zaposleni v industriji svinca, za vse tri pa je bilo tudi navedeno, da se precej pogosto igrajo v pesku,” so izpostavili pri NIJZ.

Glede na 15-letni načrt sanacije Zgornje Mežiške doline je letošnje leto zadnje leto izvajanja programa. Kot so navedli pri NIJZ, pogled na rezultate preverjanja vzorcev krvi v zadnjih štirih letih kaže, da je cilj programa dosežen. A glede na poznavanje problematike svinca in njegovo škodljivost ter vedno ostrejše mednarodne standarde pa, kot so zapisali, “lahko ugotovimo, da je stanje daleč od idealnega”.

Na NIJZ bi si želeli nadaljnjega nižanja vsebnosti svinca v krvi otrok, kar bi po njihovem v prihodnjih letih zahtevalo dodatne ukrepe in prilagoditve za zmanjšanje izpostavljenosti otrok svincu.

“Morda je dosežen cilj programa, javnozdravstveni problem pa ostaja. Na NIJZ zagovarjamo nadaljevanje preventivnih javnozdravstvenih dejanj. Tudi nadalje mora biti občanom omogočeno testiranje otrok na vsebnost svinca ter vsa nadaljnja terapija, če bi bila potrebna. Z informiranjem in motiviranjem občanov za samozaščitno ravnanje bomo nadaljevali,” je ob tem poudarila Hudopiskova.

Da se mora v določeni obliki sanacija nadaljevati, menijo tudi v občinah Črna in Mežica, kjer so že opredelili potrebna dodatna vlaganja. Na ministrstvu za okolje in prostor, kjer bdijo nad izvajanjem sanacijskega programa, so za STA v zvezi z morebitnim nadaljevanjem aktivnosti pojasnili, da so izhodišča za nadaljevanje ukrepov po letu 2022 pripravljena in v grobem namenjena saniranju neurejenih hald na območju občin Črna in Mežica.

“Strokovne podlage bodo izdelane predvidoma v prvi polovici leta 2023,” so navedli in dodali še, da sredstva za izvedbo ukrepov po letu 2022 še niso v celoti opredeljena, saj bo oceno stroškov možno podati, ko bodo za posamezni ukrep izdelani ustrezni projekti.

Država je v času 15-letnega izvajanja sanacijskega programa za izvedbo ukrepov namenila 14,4 milijona evrov.

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.