Search
Close this search box.

Nevladne organizacije: Ne vemo, kako svetniki glasujejo, pa tudi to ne, o čem razpravljajo

V prostorih Mladinskega kulturnega centra je danes potekala desetletna konferenca koroških nevladnih organizacij o transparentnosti. Na konferenci so udeleženci govorili o pomenu transparentnosti na različnih ravneh institucionalnega delovanja in širše družbene odgovornosti.

Maja Cimerman iz zasebnega zavoda z imenom Danes je nov dan, ki se ukvarja z razvojem digitalnih rešitev za politično participacijo, transparentnostjo in nadzorom, je opozorila, da 93 odstotkov slovenskih občin ne objavlja poimenskih rezultatov glasovanj svetnic in svetnikov. To pomeni, da 197 slovenskih občin teh podatkov ne objavlja.

»Kot občan do teh informacij ne moreš, razen, če hodiš na seje mestnega sveta. Kar 61 odstotkov slovenskih občin objavlja slabe zapisnike, na podlagi katerih ni možno razbrati, kdo je razpravljal in kaj so v razpravi govorili. Na podlagi tega ne vemo, kako svetniki glasujejo, pa tudi to ne, o čem razpravljajo. Potrebno se je vprašati, kako lahko govorimo o politični odgovornosti izvoljenih predstavnikov. Kako lahko občanke in občani nadzorujemo svetnice in svetnike, ki smo jih izvolili. Na podlagi česa bodo volivke in volivci odločili za koga bomo volili na lokalnih volitvah, če pa ne moremo dostopati do podatkov o njihovem delu,« je opozorila Maja Cimerman.

Po njenem pa ni pomembno le to, da so podatki javno objavljeni, ampak tudi, na kakšen način so objavljeni. »Podatki, ki so zakopani na spletni strani občine, objavljeni v strojno neberljivih pdf formatih, niso transparentni podatki,« trdi Maja Cimerman.

V raziskavi so pregledali 212 spletnih mest občin. Pri pregledu so ugotovili, da 25 odstotkov občin proračune objavlja v dokumentih, ki strojno niso berljivi. Glede na to, da so to kompleksni in dolgi dokumenti, to pomeni, da če te zanima neka konkretna stvar znotraj proračuna, moraš prebrati celoten proračun, da prideš do informacije.

Darko Sagmeister, vodja oddelka za negospodarske dejavnosti, proračun in splošne zadeve na Mestni občini Slovenj Gradec je na konferenci povedal, da ima proračun Mestne občine Slovenj Gradec 500 strani, s 376 podstavkami in je v celoti objavljen na internetni strani.

Mestna občina Slovenj Gradec je po raziskavi na 126 mestu. Iz vidika transparentnosti to mesto na lestvici ni ravno optimalno, pa vendar je Sagmeister optimističen: «Mestna občina Slovenj Gradec je bila prva občina na Koroškem, ki je izvedla participativni proračun. Tudi drugim občinam predlagam, da ga izvedejo in naredijo enega od korakov k večji transparentnosti.«

Vir: MO Slovenj Gradec

Dogodki

V prostorih Mladinskega kulturnega centra je danes potekala desetletna konferenca koroških nevladnih organizacij o transparentnosti. Na konferenci so udeleženci govorili o pomenu transparentnosti na različnih ravneh institucionalnega delovanja in širše družbene odgovornosti.