Zasvojenosti pomembno vplivajo na posameznikovo zdravje in njegove odnose z bližnjimi, delovne zmožnosti in na kakovost življenja, zato ne glede na vrsto spadajo pod pomembne dejavnike tveganja za duševno zdravje, so zapisali na spletni strani NIJZ.

Zloraba različnih substanc in škodljiva vedenja pogosto služijo kot mehanizem hipne razbremenitve stiske in omogočajo zgolj začasen pobeg pred težavami, ki pa se nerešene začnejo sčasoma kopičiti. Posameznik se po tej poti postopoma zaplete v vrtiljak nenehnih izgub, zaradi česar postane reševanje težav in zdravljenje težko in dolgotrajno, opozarjajo.

Večina ob besedi zasvojenost pomisli na zlorabo drog, vendar pa ima beseda večjo razsežnost. Poleg kemičnih zasvojenosti ali zasvojenosti s psihoaktivnimi substancami, med katere sodijo tudi alkohol, tobak in zdravila, obstajajo tudi nekemične ali vedenjske zasvojenosti, med katere spada zasvojenost z igrami na srečo, pornografijo, hrano, odnosi, delom, nakupovanjem in tudi sodobnimi tehnologijami. Nekemične zasvojenosti predstavljajo vedno večji izziv na področju javnega zdravja, opozarjajo na NIJZ.

Podatki raziskave Z zdravjem povezano vedenje mladostnikov, ki jo je izvedel NIJZ v letu 2023, kažejo, da je devet odstotkov mladostnikov poročalo o problematični rabi spletnih družbenih omrežij, največji delež je bil med 13-letniki.

Prav tako je približno četrtina mladostnikov poročala, da igrajo video in druge spletne igre vsak dan, pri tem jih 57 odstotkov temu namenja več kot dve uri dnevno, devet odstotkov pa jih je poročalo o prisotnosti znakov, ki lahko kažejo na zasvojenost.

Raziskavo na NIJZ izvajajo na štiri leta, in sicer že več kot 20 let v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo. Je ena prvih mednarodnih raziskav, osredotočenih na 11, 13 in 15-letnike, na njihovo zdravje, tvegana vedenja, z zdravjem povezana vedenja, doživljanje šole, družine, vrstnikov in druge aktualne teme. Od leta 2018 so v raziskavo v Sloveniji vključeni tudi 17-letniki.

Vir: STA