Na Koroškem proti spremembam v knjižnični mreži

knjižnica

Na Koroškem nasprotujejo predlaganim spremembam v mreži osrednjih območnih knjižnic, po kateri bi Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem “odvzeli” Knjižnico Radlje ob Dravi in dodali Knjižnico Velenje in Osrednjo knjižnico Mozirje. Na ministrstvu za kulturo so pojasnili, da bodo pripombo s Koroške preučili.

Na področju izvajanja knjižnične javne službe več sprememb predvideva predlog novega pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo in je bilo od 22. julija do 4. septembra letos v javni obravnavi.

Kot so ob objavi predloga novega pravilnika zapisali pri ministrstvu, se v njem v skladu z določbami novele zakona o knjižničarstvu na novo opredeljuje pogoji za izvajanje knjižnične javne službe, in sicer za splošne, visokošolske in specialne knjižnice ter nacionalno knjižnico.

Ministrstvo želi s predlaganim novim pravilnikom zagotoviti boljše pogoje za splošno dostopnost knjižnične javne službe in nadaljnji razvoj knjižnične dejavnosti splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnic ter zagotoviti vsaj minimalne pogoje za delovanje in nadaljnji razvoj nacionalne knjižnice.

Z delom predlaganih sprememb, ki se nanašajo na mrežo osrednjih območnih knjižnic, pa se ne strinjajo na Koroškem. Svet Koroške regije je 4. septembra na ministrstvo za kulturo naslovil protest in zahtevo, da se “pri Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika nič ne odvzema ali dodaja”. Ločeno je še pred tem nezadovoljstvo izrazila tudi Občina Ravne na Koroškem kot največja od štirih občin ustanoviteljic te knjižnice oz. župan občine Tomaž Rožen.

S predlogom sprememb v mreži se prav tako ne strinja direktorica Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Irena Oder. Kot je pojasnila za STA, po zdaj veljavnih pravilnikih Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika kot območna knjižnica zajema območje vseh 12 koroških občin in s tem tudi knjižnice s tega območja. To so knjižnice v Radljah, Dravogradu in Slovenj Gradcu. Ob tem Irena Oder priznava, da so območja, ki jih pokrivajo posamezne območne knjižnice po Sloveniji, zelo različno velika in da želi država verjetno z novo mrežo bolj “uravnotežiti” ta območja.

A se ji predlog, da se Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika odvzame knjižnico Radlje in doda velenjsko in mozirsko, zdi neživljenjski. “Mi nikoli nismo bili povezani z Velenjem, še manj z Mozirjem,” je dejala Irena Oder, ki sicer največjo težavo vidi v domoznanskem delu, ki ga za celotno Koroško regijo opravlja ravenska osrednja knjižnica. Irena Oder ocenjuje, da je s strokovnega vidika na novo predlagana mreža korak nazaj.

Na ministrstvu za kulturo so v zvezi s pripombo s Koroške za STA navedli, da jo bodo preučili, jo primerjali z drugimi pripombami “in v sodelovanju s stroko predlog določb uskladili”.

Ob tem pa so pojasnili, da je pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah med drugim določil, da strokovno delo svetovalnih služb v območnih knjižnicah usmerja nacionalna knjižnica. Tako same splošne knjižnice, ki opravljajo posebne naloge osrednjih območnih knjižnic, kot tudi nacionalna knjižnica, so po navedbah ministrstva opozarjale na neenakost območij in števila splošnih knjižnic na posameznih knjižničnih območjih.

“V Narodni in univerzitetni knjižnici so problematiko analizirali ter pripravili strokovna izhodišča za spremembe izvajanja posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic (NUK, 2017), ki so nam služila kot podlaga pri pripravi spremembe, kot je bila predlagana v gradivu, ki je bilo v javni obravnavi,” so navedli na ministrstvu za kulturo.

Sicer pa je ministrstvo v času javne obravnave na predlog novega pravilnika prejelo veliko pripomb. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za kulturo, so glede na obseg in kompleksnost vsebin ter predhodno obravnavo po strokovnih interesnih skupinah pričakovali dokaj raznolik odziv strokovne in druge zainteresirane javnosti.

Na objavljeni predlog novega pravilnika je pisne pripombe podalo 48 različnih subjektov, med njimi knjižnice, stanovsko združenje, občine oziroma reprezentativna združenja občin, sindikalne organizacije, univerze, samoupravne narodnostne skupnosti in posamezniki.

Na ministrstvu doslej vseh pripomb še niso uspeli temeljito pregledati oz. jih proučiti. Pripombe bodo v nadaljevanju obravnavale strokovne skupine, ki so sodelovale pri pripravi predloga novega pravilnika. Predvidoma bo sledila obravnava predloga po strokovnih vsebinskih področjih, tako usklajeni predlog bo v nadaljevanju obravnaval Nacionalni svet za knjižnično dejavnost.

V strokovnih krogih usklajeni predlog pravilnika bo ministrstvo posredovalo v medresorsko usklajevanje. “Ocenjujemo, da predloga novega pravilnika ne bo mogoče uveljaviti prej kot v letu 2022,” so še navedli na ministrstvu.

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.