“Ključna so delovna mesta. Mi ne moremo govoriti o skladnem regionalnem razvoju, če se polovica delovno aktivnega prebivalstva vozi v osrednjeslovensko regijo na delovno mesto. To niti ni dobro, ni vzdržno in ne prispeva h kvaliteti življenja,” je poudaril državni sekretar Đurov.

Po njegovih besedah se trenutno nahajamo na razpotju. “Ali bomo nadaljevali po obstoječi poti, ki več kot očitno vodi v izrazito centralizacijo in bomo čez nekaj let ugotovili, da okrog Ljubljane ne bo dovolj zgolj tretji pas, ampak bo treba graditi četrti, peti in šesti pas, ali pa se bomo odločili za korenito spremembo in sprejeli ustrezno politično odločitev za to, da začnemo razvijati policentrični razvoj, torej decentralizacijo, ki pa mora biti podprta tudi z ustreznimi ukrepi,” je dodal.

Načrtovati je potrebno celostno, a pomembne so tematske koncentracije, je glede prihodnjih izzivov načrtovanja regionalnega razvoja dejal državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež pa se med drugim sprašuje, ali je model regionalnega razvoja pri nas optimalen ali ne. Do začetka nove finančne perspektive, ki se začne leta 2028, se moramo predvsem usposobiti z učinkovitim podpornim okoljem in optimalno organizirati, je dejal.

Da je potrebna kontinuiteta razvojnih sredstev, ne samo kohezijskih, je več kot 150 danes zbranim na srečanju dejala direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije Lilijana Madjar. Po besedah urednika Poročila o razvoju 2025 Petra Wostnerja z Urada za makroekonomske analize in razvoj pa se je treba zavedati, s kom smo konkurenca.

“Svet je danes popolnoma drugačen kot 20 let nazaj. Danes neposredno konkuriramo s Kitajsko, Vietnamom in tako naprej,” je opozoril Wostner. Vseh 12 regij je po njegovih besedah ena ekipa, ki ji bo trda predla, če ne bo komplementarna in ne bo skupaj investirala v prave stvari. “Ključni izziv za skladni regionalni razvoj je, ali bomo kot država uspešno prišli v inovacijsko podprto rast,” je dejal na osrednji okrogli mizi prvega dne srečanja na Kopah.

Nekoliko drugače položaj in interese regij vidi direktor Regionalne razvojne agencije za Koroško Uroš Rozman. “Regije si predvsem želimo večje pozornosti s strani državnih in evropskih sredstev. Vsako finančno perspektivo imamo izzive, da bi svoje interese in svoje prioritete lahko nekako udejanjili skozi programe. Velikokrat pa smo primorani upoštevati predvsem interese Evrope ali pa interese in prioritete ministrstev in tako velikokrat svojih specifičnih interesov preprosto ne moremo realizirati,” je izpostavil. Upa, da se bo to v prihodnji finančni perspektivi spremenilo v prid prioritetam regij.

Popoldne in v četrtek bodo udeleženci Slovenskih regionalnih dnevov 2025 razpravljali o Strategiji regionalnega razvoja in celostnem načrtovanju na regionalni ravni. Seznanili se bodo z nekaterimi izkušnjami na avstrijskem Štajerskem in avstrijskem Koroškem, na zadnji okrogli mizi pa bodo govorili o vlogi in pomenu medsektorskega dolgoročnega sodelovanja.

Vir: STA