Miklavž tradicionalno pridne otroke obdaruje s sadjem in slaščicami

Bliža se prihod sv. Miklavža, ki bo na predvečer svojega godu prinesel pridnim otrokom darila, porednim pa šibe. Otroke na Slovenskem Miklavž tradicionalno obdaruje s sadjem in slaščicami. V sprevodu ga običajno spremljajo tudi angeli ali parklji. Letos je sicer večina tradicionalnih javnih sprevodov odpovedanih zaradi epidemije.

Jabolka, orehi, smokve in sladkarije so se med darovi znašla že leta 1839, iz katerega prihaja tudi eno od prvih poročil o miklavževanju na Slovenskem.

Po izročilu so otroci darila prejeli zvečer, ko so odmolili. Kot Miklavževi najpogostejši spremljevalci nastopijo liki angelov in parkljev, poleg njih pa lahko na posameznih območjih in v različnih obdobjih tudi drugi liki, v okolici Železne Kaple denimo lik pehtre v kožuhu ali starih ženskih oblačilih. Parkljem kot likom hudiča v kožuhih in z verigami največkrat ne dovolijo v hišo. Pač pa zunaj strašijo večje otroke in mlada dekleta, rjovejo in rožljajo z verigami.

Drugje pa otroci na predvečer svetnikovega godu po izročilu pustijo na mizi peharčke ali krožnike in verjamejo, da jim bo sv. Miklavž ponoči v njih pustil pomaranče, suho sadje in sladkarije.

Obhodi Miklavža s spremstvom so se v slovenskih pokrajinah utrdili v 20. stoletju. Obhodi so po 2. svetovni vojni zamrli, vlogo sv. Miklavža kot decembrskega obdarovalca je na javnih mestih nadomestil dedek Mraz. Po družbenopolitičnih spremembah v 90. letih 20. stoletja pa so znova obudili Miklavževe javne nastope.

Pod šego s krščansko vsebino pa se po navedbah etnologov skrivajo starejše plasti. Svet je bil v času okoli zimskega solsticija, ko je dan najkrajši, noč pa najdaljša, po predkrščanskem izročilu odprt vsemu dobremu in slabemu. Duhovi naj bi bili v tem času še posebno dejavni, uspešno naj bi bilo mogoče napovedati prihodnost in jo s čarom spremeniti. Krščanstvu ni uspelo popolnoma prekriti predkrščanskih navad, ki so se delno ohranile ob nekaterih dnevih krščanskega koledarja v času od vseh svetih, 1. novembra, pa do pusta.

Sv. Miklavž ali sv. Nikolaj, ki je bil škof v Mali Aziji in je umrl v prvi polovici 4. stoletja, je vse od 11. stoletja priljubljen svetnik tako na območjih, kjer se je razširilo vzhodno krščanstvo, kot na območjih z zahodnim krščanstvom. Po legendah je bil velik čudodelnik in zavetnik šolarjev in študentov, mornarjev in brodnikov, ponekod tudi splavarjev, mlinarjev, žagarjev in drvarjev.

V Sloveniji je sv. Miklavžu posvečenih 120 cerkva. Med njimi je tudi ljubljanska stolnica. Ta je bila prvotno cerkev ljubljanskih ribičev in čolnarjev. V mnogih so naslikani prizori iz legend o njegovem življenju.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila

prijavi se

prijavi se v svoj račun