Državna svetnica Monika Ažman je dejala, da je posvet odraz trenutne situacije, ki se dogaja v zdravstvu. “Vemo, da je kadrovska kriza na področju zdravstvene in babiške nege tako velika kot še nikoli do sedaj,” je povedala. To se odraža pri varnosti in kakovosti obravnave pacientov ter pri varnosti medicinskih sester, babic, tehnikov zdravstvene nege, ki v kliničnem okolju izvajajo bistveno večji obseg dela in intervencij.
Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza) Anita Prelec je dejala, da je delo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov temelj našega zdravstvenega sistema, a je pogosto spregledano in premalo ovrednoteno, ogroža pa ga tudi pomanjkanje kadra. V Zbornici – Zvezi ocenjujejo, da v Sloveniji primanjkuje približno 1000 medicinskih sester, pomanjkanje pa zaznavajo po vsem svetu.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je povedal, da kljub naraščanju števila zaposlenih v zdravstvenem sistemu to ne zadošča, da bi pokrili naraščajoče potrebe starajoče se družbe.
Dodal je, da je trenutno vodstvo ministrstva takoj ob prihodu ustanovilo sektor za kadre v zdravstvu in začelo z uvajanjem različnih ukrepov. Med drugim so pripravili štiri specializacije na področju zdravstvene nege in babištva ter razpisali 100 štipendij za področje zdravstvene dejavnosti.
Da potrebe po poklicih s področja zdravstvene nege in babištva v zadnjih desetih letih zelo naraščajo, je ob robu posveta dejala tudi generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc. “Če smo imeli na primer leta 2015 okoli 1000 potreb po strokovnjakih za zdravstveno nego, jih imamo zdaj že skoraj 4000,” je povedala. Potrebovali bi tudi okoli 4000 sodelavcev za zdravstveno nego in 70 strokovnjakov za babištvo.
Znanstvena svetnica s Fakultete za zdravstvo Angele Boškin Brigita Skela Savič pa je na posvetu dejala, da kadri iz zdravstvene nege odhajajo predvsem zaradi odnosov v zdravstvenih organizacijah in delovnih pogojev. “Gre za to, kakšni so odnosi v poklicni skupini, med poklicnimi skupinami, kakšna je spodbuda vodij, kakšno je vodenje v zdravstvenih ustanovah. Kar se tiče delovnih pogojev, pa je v ospredju predvsem možnosti kariernega razvoja, izobraževanja in avtonomije pri svojem delu,” je dejala.
Rizična skupina za zapuščanje poklica so mladi, saj jih na visokošolskem študiju ne pripravijo na prehod v poklicno življenje, ob zaposlitvi niso deležni mentorstva in podpore, deležni so velikih obremenitev in ne vidijo kariernega razvoja.
Med ukrepi za izboljšanje odnosov in delovnih pogojev pa so po besedah Skela Savič usposabljanje vodij na vseh nivojih, optimizacija razporejanja človeških virov in nadurnega dela, varni minimalni kadrovski standardi, formalno in neformalno izobraževanje ter preoblikovanje delovnih mest glede na potrebe delovnega procesa. Po njenih besedah je potrebna tudi reforma dodiplomskega študija zdravstvene nege in babištva, projekcija potreb in načrtovanj kadrov ter vpeljava personaliziranih načrtov kariernega razvoja.
Vir: STA
