Največ odpadne hrane je nastalo prav v gospodinjstvih. Ta so lani ustvarila 75.494 ton oziroma 44 odstotkov vse odpadne hrane. Vsak prebivalec Slovenije je tako doma v povprečju zavrgel 35 kilogramov hrane.
Še posebej zgovoren je podatek, da bi bila približno tretjina te hrane še užitna. Po podatkih SURS je vsak prebivalec doma v povprečju zavrgel okoli 12 kilogramov še užitne hrane na leto oziroma približno kilogram na mesec.
Skupno je bilo med vso odpadno hrano v Sloveniji okoli 61.000 ton oziroma 36 odstotkov užitnega dela. Preostalih 64 odstotkov oziroma okoli 110.000 ton so predstavljali neužitni deli, kot so olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobno.
V gostinstvu in strežbi hrane je nastalo 54.870 ton odpadne hrane oziroma približno 32 odstotkov celotne količine. V primerjavi z letom prej se je količina povečala za 3 odstotke.
V proizvodnji hrane, vključno s primarno proizvodnjo, je nastalo 25.093 ton odpadne hrane, kar predstavlja 15 odstotkov celotne količine. Na tem področju se je količina v primerjavi z letom prej zmanjšala za 4 odstotke.
Najmanj odpadne hrane je nastalo v distribuciji in trgovini z živili – 15.490 ton oziroma 9 odstotkov. Tudi tam se je količina v primerjavi z letom prej povečala, in sicer za 2 odstotka.
Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani vsako leto obeležujemo 29. septembra. Letošnja tema poudarja pomen skupnega ukrepanja vseh deležnikov v prehranski verigi.
Kot opozarjajo na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, hrana, ki je ne zaužijemo, ne pomeni le izgubljene hrane. Za njeno pridelavo, predelavo, pakiranje, prevoz in pripravo so bili porabljeni delo, voda, energija in drugi naravni viri.
