Namen prometne študije je zasnovati takšno prometno omrežje, ki bo v prihodnjih dvajsetih letih: doprineslo k izboljšanju kakovosti življenja v mestu, zagotavljalo učinkovito dostopnost za vse, pa tudi višji nivo prometne varnosti ter omogočilo razvoj uravnotežene prometne pobude in prispevalo k nadaljnjemu razvojnemu preboju turizma.
Promet znotraj mesta Slovenj Gradec na letni ravni narašča v povprečju za 1,6 do 2,5 odstotka. Med največje generatorje prometa spada Splošna bolnišnica Slovenj Gradec z okoli 1000 zaposlenimi in dnevnimi obiskovalci ambulant (tudi do 680) ter Zdravstveni dom Slovenj Gradec. Prometno najbolj obremenjena so križišča, preko katerih potekajo glavni tranzitni tokovi na osi Velenje-Dravograd (v obe smeri), Slovenj Gradec-Kotlje (v obe smeri) ter turistični tokovi v smeri smučišča Kope.
Parkirišča
Študija je pokazala, da je večina javnih parkirnih površin kapacitetno preobremenjenih: 11 od 15-ih javnih parkirnih površin je beležilo več kot 85-odstotno zasedenost, 100-odstotno zasedenost pa beležijo parkirišča Glavni trg, Gosposvetska cesta in parkirišče v Cankarjevi ulici.
Kolesarski promet
Občina je na tem področju že veliko storila. Ponaša se z razvejanim kolesarskim omrežjem, kolesarskimi postajališči za parkiranje koles, postavljeno prometno signalizacijo, opremo za varno vodenje kolesarje.
Vizija razvoja
Nadgraditi obstoječe primere dobrih praks ter sočasno izvesti sveženj novih ukrepov v podporo prepoznavanju potencialov, ki jih ima jo hoja, kolesarjenje in uporaba storitev javnega potniškega prometa.
Scenariji bodočega urejanja prometa v mestu Slovenj Gradec
Študija obravnava pet različnih scenarijev bodočega urejanja in vodenja prometa v mestu in potrjuje pozitiven vpliv južne obvozne ceste na prometno razbremenitev Podgorske ceste in Celjske ceste. Na tem območju se pričakuje upad prometa v povprečju med 40 in 60 odstotki. Južno obvoznico bodo v deležu 45 odstotkov uporabljala vozila v tranzitu, 55 odstotkov pa vozila s začetkom in koncem v mestu Slovenj Gradec.
»Prvi scenarij je najbolj osnoven, če ne se zgodi nič oziroma če pride do minimalnih sprememb,« je povedal Matej Dobovšek iz Lineala. Po oceni strokovnjakov se kot najbolj optimalen kaže scenarij pet, ki med drugim predvideva ukinitev parkirišč na Glavnem trgu in na Poštni ulici, dve lokaciji za parkiranje (večnivojsko modularno parkirišče pri Nami in na območju pri upravni enoti), južno obvoznico, priključno cesto od križišča pri Nami do starotrške ceste (mimo Adienta, ki je za zdaj slepa ulica, a ima po oceni strokovnjakov iz Lineala dober potencial), upošteva pa tudi navezanost na tretjo os.
»Glavne ugotovitve so, da bo največji vpliv na odvijanje promet imela južna obvoznica, ki bo prometno razbremenila Celjsko cesto za 40 do 60 odstotkov,« je rekel Matej Dobovšek.
