.
.
..

Kaj se je v Sloveniji spremenilo od osamosvojitve do danes?

FOTO: Pixabay

25. junija praznujemo v Sloveniji dan državnosti. Na ta dan leta 1991 smo sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in s tem je Slovenija postala formalno neodvisna. Dva dni pozneje, 27. junija, se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade začela slovenska osamosvojitvena vojna, v kateri se je Slovenija že borila za neodvisnost in jo je tudi obranila. 

FOTO: Pixabay

Tudi letos ob obletnici teh dogodkov, že osemindvajseti, na spletni strani SURS ugotavljajo, kaj vse se je od takrat spremenilo. Slovenija se je morala takoj na začetku samostojne poti spoprijeti z velikimi gospodarskimi težavami, vendar jih je uspešno premagala. Težave se takrat niso končale za vedno. V 2008 in nekaj naslednjih let je tudi Slovenijo zajela velika gospodarska kriza. In tudi ta je zdaj že nekaj časa za nami.

Gospodarstvo

V 1991 se je slovensko gospodarstvo spopadlo z izgubo jugoslovanskega trga in z uvajanjem tržnega gospodarstva. V prvih letih samostojnosti se je Slovenija spopadala z visoko stopnjo inflacije: v 1991 je bila skoraj 250-odstotna; pod 10 % je padla šele v 1995. V 2015 smo imeli celo deflacijo (–0,5- odstotno), v 2018 pa spet inflacijo (1,4-odstotno). Močno se je upočasnila tudi gospodarska aktivnost: v 1991 se je BDP realno zmanjšal za 8,9 %, v 1992 pa za 5,5 %.

Po daljšem sorazmerno mirnem obdobju rasti je slovensko gospodarstvo znova doživelo precej turbulentna leta. Svetovna gospodarska in finančna kriza je močno prizadela vse njegove sektorje. BDP se je v 2009 zmanjšal za 7,8 %. Po kratki okrepitvi v letih 2010 in 2011 je v letih 2012 in 2013 znova sledil padec. Med gospodarsko krizo se je močna soodvisnost sektorjev slovenskega gospodarstva pokazala še bolj izrazito. Prizadeti so bili vsi – tako podjetja, banke kot tudi država in javne finance. V zadnjih petih letih slovensko gospodarstvo znova okreva z letnimi rastmi večinoma med 3 in 5 odstotki, še bolj kot prej pa se kaže velika povezanost slovenskega gospodarstva s tujimi trgi.

Struktura gospodarstva se je od leta 1991 do danes močno spremenila. Delež dodane vrednosti iz kmetijskih dejavnosti v skupni dodani vrednosti BDP se je zmanjšal za več kot polovico: s 5,7 % (1991) na 2,2 % (2018). Močno se je zmanjšal tudi delež dodane vrednosti iz industrije in gradbeništva: s 44 % (1991) na 33,2 % (2018). Močno pa se je povečal delež dodane vrednosti iz storitev: s 50,3 % (1991) na 64,6 % (2018). Podobne spremembe so se zgodile tudi v drugih državah. 

OGLAS

Slovenija se je po višini BDP na prebivalca uvrstila v 2018 med evropsko osemindvajseterico na 16. mesto. Najvišji BDP so imeli v Luksemburgu (96.700 EUR), najnižjega v Bolgariji (7.800 EUR).

Turizem

Podatki o prihodih in prenočitvah turistov, ki so jih navedli, so gotovo zanimivi in povedni, vendar jih je treba sprejeti s pridržkom. Neposredna primerjava namreč ne bi bila ustrezna, ker je bila metodologija zbiranja teh podatkov pred kratkim spremenjena in posodobljena. 
V 1991 so v Sloveniji našteli 1,4 milijona prihodov turistov, prenočili pa so pri nas povprečno 3,4-krat. V 2018 je Slovenijo obiskalo skoraj 5,7 milijona turistov, prenočili pa so pri nas povprečno 2,6-krat. 

Največ prenočitev tujih turistov pri nas so v 2018 ustvarili turisti iz Nemčije in Italije (po 12 % prenočitev tujih turistov), Avstrije (9 %), Nizozemske in Hrvaške (iz vsake po 5 %), Madžarske in Združenega kraljestva (iz vsake po 4 %).

Med turisti iz neevropskih držav so bili v letu 2018 najštevilnejši turisti iz ZDA. Ti so ustvarili 3 % vseh v tem letu ustvarjenih prenočitev tujih turistov pri nas in hkrati za 24 % več kot v letu 2017. Sledili so turisti iz drugih azijskih držav, tem pa turisti iz Izraela, Republike Koreje in Kitajske.

Okolje

Pomemben vidik kakovosti našega življenja je tudi okolje, v katerem živimo. Podatkov za vse okoljske kazalnike na spletni strani SURS žal nimajo prav od leta 1991, zadnji pa kažejo, da se naše ravnanje z okoljem izboljšuje. V 2017 je v Sloveniji nastalo 478 kg odpadkov na prebivalca. Razveseljivo je, da se zelo povečuje delež ločeno zbranih odpadkov. V letu 2002 smo jih tako zbrali le 8,6 %, po zadnjih podatkih pa jih zberemo ločeno že 70 %. 

Da se naš odnos do okolja spreminja na boljše, kažejo tudi investicije in tekoči izdatki za varstvo okolja, vendar to ne velja enako za celotno obravnavano obdobje. Deleža investicij in tekočih izdatkov za varstvo okolja v % BDP sta se namreč 15 let po osamosvojitvi povečevala (investicije so se do 2015 povečale na 1,15 % BDP, tekoči izdatki pa na 1,30 % BDP), v 2017 pa sta se oba deleža glede na leto 2015 zmanjšala (investicije na 0,54 % BDP, tekoči izdatki na 1,24 BDP).

Spremembe so opazne tudi pri pridelavi hrane: v letu 2000 je bilo v Sloveniji 115 ekoloških kmetijskih gospodarstev, v 2017 že skoraj 3.200.

Demografska slika

Slovenija se stara. 1. januarja 1991 je bila povprečna starost prebivalcev Slovenije 35,9 leta, 1. januarja 2019 že 43,4 leta. Na začetku leta 1991 je bilo v Sloveniji skoraj 21 % prebivalcev mlajših od 15 let. Na začetku leta 2019 je bil delež toliko starih prebivalcev skoraj 6 odstotnih točk nižji; bilo jih je 15 %. Obrnjeno je veljalo za prebivalce, stare 65 let ali več: v 1991 jih je bilo med celotnim prebivalstvom skoraj 11 %, v 2019 že skoraj 20 %. Kaj to pomeni?  

Učencev manj, upokojencev več

Posledica spremenjene demografske slike je na eni strani manjši vpis v osnovne šole. V šolskem letu 2018/19 je bilo osnovnošolcev skoraj 39.000 manj kot v šolskem letu 1991/92. Vendar se število otrok, vpisanih v osnovno šolo, od leta 2011 spet nekoliko povečuje, kar je posledica naraščanja števila rojstev v letih od 2004 do 2010.

Na drugi strani se povečuje število upokojencev, spreminja se tudi razmerje med številom zavarovancev in številom upokojencev, pokojnine se v primerjavi s plačami zvišujejo počasneje. V 1991 je bilo v Sloveniji manj kot 400.000 upokojencev (med te štejemo tiste, ki so prejemali starostno, invalidsko, družinsko ali vdovsko pokojnino); v 2018 jih je bilo 617.000. V 1991 je bilo razmerje med številom upokojencev in zavarovancev 2,0, v 2018 pa 1,52. Z drugimi besedami: v 2018 je na enega upokojenca prišlo nekaj več kot 1,5 zavarovane osebe (to je oseba, ki je obvezno ali prostovoljno vključena v pokojninsko zavarovanje). Tudi razmerje med plačami in pokojninami se slabša. V 1992 so povprečne neto starostne pokojnine dosegale 78,4 % povprečne neto plače, v 2018 le še 58,5 %.

Meddržavne selitve

V Slovenijo se je največ ljudi priselilo v letih 2007, 2008 in 2009 (letno okrog 30.000). Takrat je bilo v Sloveniji izdanih veliko delovnih dovoljenj za tujce. Od leta 2010 se v Slovenijo priseli letno od 14.000 do 17.000 prebivalcev. Od leta 2006 naprej se je iz Slovenije odselilo od 12.000 do 16.000 prebivalcev Slovenije letno. Največ se jih je odselilo v letu 2009: 19.000; sledilo je leto 2017, ko se jih je odselilo skoraj 18.000. 

Odseljeni so bili v 54 % državljani Slovenije, v preostalih 46 % pa tuji državljani. Največ državljanov Slovenije (44 %) se je v 2017 odselilo v Avstrijo ali Nemčijo. Približno 50 % odseljenih državljanov Slovenije je imelo srednješolsko izobrazbo, približno 30 % terciarno izobrazbo, preostali pa osnovnošolsko izobrazbo ali manj.

Zdravje

Natančnejših podatkov o zdravstvenem stanju prebivalstva nimajo, imajo pa podatke o tem, kako so prebivalci, stari 16 ali več let, sami ocenili svoje splošno zdravstveno stanje, tj. svoje fizično, socialno in čustveno stanje. Ugotavljajo, da so se vrednosti teh samoocen v letih od 2005 do 2018 zvišale. V 2018 sta svoje zdravstveno stanje ocenili kot dobro ali zelo dobro skoraj dve tretjini oseb.

Življenjska doba je daljša, kot je bila v letu 1991. V 1991 je bila povprečna starost umrlih 70 let, v 2017 pa skoraj 78 let. V 2017 v Sloveniji rojene deklice lahko pričakujejo, da bodo doživele 83,7 leta, dečki pa nekaj več kot 78 let.

En primer bolniške odsotnosti je v 2018 trajal povprečno 16,5 koledarskega dneva (moški: 13,2 dneva; ženske: 20,4 dneva). V letih od 2005 do 2018 je bila povprečna bolniška odsotnost najdaljša v 2005 (17,2 dneva), najkrajša pa v 2014 (13,7 dneva). Na ravni statističnih regij je bila povprečna bolniška odsotnost v 2018 najdaljša v koroški statistični regiji (23,8 dneva), najkrajša pa v  osrednjeslovenski statistični regiji (13,8 dneva). 

Koliko je delovno aktivnih, koliko brezposelnih?

V 2018 je bilo aktivnih 1.034.000 prebivalcev Slovenije; 981.000 teh oseb je bilo delovno aktivnih (tj. zaposlenih in samozaposlenih), 53.000 pa brezposelnih. Stopnja anketne brezposelnosti je bila 5,1-odstotna (med moškimi 4,6-odstotna,  med ženskami 5,7-odstotna). Stopnja delovne aktivnosti je bila 55,8-odstotna (med moškimi 61,0-odstotna, med ženskami 50,7-odstotna).

Stopnja brezposelnosti se je v 2018 v primerjavi z 2017 znižala v vseh statističnih regijah, razen v primorsko-notranjski, kjer se je zvišala za 1,5 odstotne točke. Najnižja je bila v koroški in posavski (v vsaki 3,2-odstotna), najvišja pa v pomurski (9,2-odstotna); sledila je primorsko-notranjska statistična regija (7,0-odstotna). Stopnja delovne aktivnosti se je med letoma 2017 in 2018 zvišala v vseh statističnih regijah, razen v koroški, posavski in primorsko-notranjski. V 2018 je bila najvišja v osrednjeslovenski (57,4-odstotna), najnižja pa v pomurski statistični regiji (51,8-odstotna). 

Plače

Prebivalec Slovenije, rojen konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, je do svoje polnoletnosti zamenjal tri valute in štiri vrste bankovcev: z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 smo z jugoslovanskega dinarja prešli na slovenski tolar; ta je bil sprva tiskan v obliki bonov, šele pozneje smo dobili prave tolarske bankovce; leta 2007 je slovenske tolarje (SIT) nadomestil evro (EUR). Primerjava med povprečnimi plačami v zadnjih dvajsetih letih je tudi zato skoraj nemogoča. Lahko pa ugotovimo, da so cene od leta 1991 do danes naraščale počasneje kot plače.

FOTO: Pixabay

Več nam o nekdanjih in zdajšnjih časih pove primerjava podatkov o tem, koliko časa smo za nakup določene dobrine ali storitve morali delati v 1991 in koliko v 2018. V 2018 smo na primer za kilogram kruha morali delati skoraj tretjino manj časa, za kilogram sladkorja trikrat manj, za kilogram kave štirikrat manj in za nov osebni avtomobil znamke Renault Clio še enkrat manj kot pred sedemindvajsetimi leti.

Kako nam kaže?

Prebivalstvo Slovenije naj bi se povečevalo približno do leta 2025 (in se povečalo na približno 2.083.000), in to predvsem zaradi selitvenega prirasta (naravni prirast je bil namreč v 2017 prvič po letu 2005 spet negativen). Po letu 2025 naj bi število prebivalcev začelo počasi padati. 1. januarja 2080 naj bi imela Slovenija 1.938.000 prebivalcev, kar je 6 % manj kot v začetnem letu teh projekcij, tj. v 2015.

V naslednjih 65 letih naj bi se pomembno spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. V 2018 so bili starejši (tj. osebe, stare 65 ali več let) 19,4 % prebivalstva, v letu 2057 naj bi bilo toliko starih skoraj 31 % prebivalcev Slovenije. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu se bo daljšalo. Dečki, ki se bodo leta 2080 rodili v Sloveniji, bodo lahko pričakovali 87 let življenja, deklice pa več kot 91 let. 

Celotno besedilo najdete TUKAJ.

BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: SURS

Close Menu