Rast cen hrane je po Janševih besedah delno posledica vojne, delno pa rasti cen energentov, ki se je dogajala že pred rusko agresijo na Ukrajino.
Pri tem je treba vedeti, da je EU s skupno kmetijsko politiko po zadnjih podatkih zagotovila več kot 80-odstotno evropsko samozadostnost, kar pomeni, da mogoče lahko česa zmanjka, a lačni ne bomo, je dejal premier.
Tudi Slovenija se je po njegovih navedbah v zadnjem času zelo potrudila v tej smeri in ima v blagovnih rezervah zaloge za te turbulentne čase. “Mogoče ne bo ravno desetih vrst rogljičkov na mizi, vendar ne bomo lačni,” je zatrdil.
Je pa rast cen hrane po njegovih besedah opozorilo, da ne bo vedno sijalo sonce, da je treba kmetijstvu nameniti ustrezno pozornost ter da je treba računati tudi na čase, ko ni mogoče uvažati in ko je tisto, kar se pridela doma, tudi tisto, kar je na razpolago.
Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer prav danes opozoril, da bi lahko sankcije, ki so jih zaradi invazije na Ukrajino proti Rusiji uvedle zahodne države, povzročile močan dvig globalnih cen hrane.
“Rusija in Belorusija sodita med največje dobavitelje mineralnih gnojil. Če bodo še naprej povzročali težave za financiranje in dostavo naših dobrin, bodo cene narasle in to bo vplivalo tudi na končni proizvod, prehranske izdelke,” je po poročanju tujih agencij na srečanju z rusko vlado povedal Putin.
