Jabolko je med najbolj razširjenimi sadeži v Sloveniji, pa tudi širše po svetu. Kljub temu, da deluje preprosto, saj ga vsak od nas pozna že od nekdaj in nas spremlja praktično na vsakem koraku, pa v sebi skriva bogato zgodovino, kulturni pomen ter številne koristi za zdravje. Ravno ob eksotičnih, bolj ekstravagantnih vrstah sadja ostane jabolko velikokrat spregledano, čeprav spada med avtohtone, domače sorte na Koroškem, pa tudi v Sloveniji. Mogoče zaradi svoje razširjenosti pogosto ostaja spregledano in podcenjeno – tako v kulinariki kot v prehrani nasploh, ker tisto, kar imamo pred nosom, še prevečkrat jemljemo za samoumevno.
Avtohtona dediščina, ki jo zanemarjamo
Slovenija je dežela sadovnjakov, v kateri so jablane stoletja predstavljale temelj prehranske varnosti. Na ozemlju celotne Slovenije, pa tudi na Koroškem, uspeva veliko število avtohtonih in tradicionalnih sort jabolk, kot so na primer bobovec, lesnika, mošancelj, krivopecelj, kanadka, sevniška voščenka in številne druge. Te sorte so prilagojene našemu podnebju, odporne na bolezni ter ponujajo bogat spekter okusov – od sladkega do kislega, od hrustljavega do bolj sočnega. Žal pa so mnoge med njimi danes ogrožene ali povsem pozabljene. Mnoge stare sorte izginjajo, saj jih na policah nadomeščajo industrijske sorte, pridelane predvsem za masovno prodajo in dolgotrajno skladiščenje.
V preteklosti so jabolka igrala pomembno vlogo v vsakodnevni prehrani – tako sveža kot tudi v različnih oblikah predelave: sušena, kuhana v kompotih, kot polnilo za štrudl, pite, celo fermentirana v kis ali sok, seveda pa ne gre pozabiti niti na jabolčnik oziroma koroški mošt. Danes se pogosto znajdejo le še kot obvezen, a dolgočasen prigrizek v šolskih torbah, ob zajtrku ali malici v službi, ali kot obvezni del jesenske dekoracije.
Zakladnica zdravja
Jabolko ni zaman simbol zdravja. Stari pregovor “Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran” ni kar tako iz ”trte zvit”, saj so jabolka so bogata z vlakninami, vitamini, antioksidanti in številnimi rastlinskimi spojinami, ki delujejo blagodejno na naše telo. Redno uživanje jabolk je povezano z manjšim tveganjem za številne kronične bolezni, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2, srčno-žilnimi boleznimi in celo nekaterimi vrstami raka. Prav tako imajo nizek glikemični indeks, kar pomeni, da ne povzročajo hitrega porasta krvnega sladkorja.
V naših nakupovalnih torbah in domovih se vedno bolj pogosto znajdejo razna superživila, ki k nam prihajajo iz daljnih krajev – od goji jagod in chia semen, raznih sokov iz aloe vere ali agave, pa imamo pravzaprav pred pragom domače, avtohtono superživilo v obliki jabolka. Velikokrat so cenovno dosti bolj ugodna, lokalno pridelana in brez škodljivih škropiv, a na žalost neštetokrat spregledana v poplavi ponudbe.
Kulinarika in raznolikost uporabe
Jabolko kot tako je resda enostaven prigrizek, a njegova uporaba v kulinariki je izjemno raznolika. Če ob strani pustimo kis, jabolčnik in suhe jabolčne krhlje, se nam odpira prava zakladnica sladic in dobrot, ki jih lahko pripravimo iz svežih jabolk. Zavitki, pite, čežana, kompot, pa tudi bolj slane različice – razne omake k svinjini, dodatek k rdečemu zelju in različnih solatah, jabolka se podajo k marsikateri jedi. Iz jabolk kuhamo tudi marmelade, žganje in celo vino.
Svetovni dan jabolk obeležujemo vsako leto 21. oktobra.
Ob letošnjem svetovnem dnevu jabolka so slovenski sadjarji znova opozorili na težave, s katerimi se soočajo pri pridelavi jabolk. “Čeprav jabolko ostaja eden najpomembnejših in najbolj priljubljenih sadežev, se panoga sooča z izjemnimi podnebnimi in tržnimi izzivi,” so ob današnjem svetovnem dnevu jabolk zapisali v združenju za sadjarstvo, ki deluje v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.
V Sloveniji na 1905 hektarjih intenzivnih nasadov jablan v normalnih letih pridelamo 50.654 ton jabolk. Letos je pridelek zaradi ekstremnih vremenskih razmer občutno manjši -znaša le 24.500 ton in je za 40 odstotkov nižji od lanskega.
Ob svetovnem dnevu jabolka se moramo vsi zavedati, da si jabolko, predvsem avtohtone, slovenske sorte, zasluži več spoštovanja. Na naših krožnikih bi se moral znajti večkrat, pa naj bo v obliki krhljev, sladice ali kakšne druge dobrote. Ni le simbol zdravja, temveč tudi znak lokalne, trajnostne naravnanosti in samooskrbe, pa ne le na Koroškem, temveč celi Sloveniji.
