Search
Close this search box.

Izbruh hude gnilobe čebelje zalege na Koroškem

V teh dneh je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Maribor, izdalo prepoved premika čebelnjakov iz okuženih območij v Mežiški dolini, zaradi hude gnilobe čebelje zalege, imenovane tudi čebelja kuga. Uporaba antibiotikov je v čebelarstvu prepovedana, zdravila proti tej bolezni ni, je pa zelo pomembno hitro in preventivno delovanje. Takoj ko obstaja sum za bolezen, mora čebelar obvestiti pristojnega veterinarja.

Kot je povedal Zoran Mičić, predsednik Čebelarske zveze Koroške, ima ČZK za zdaj potrjena dva kužna tri kilometrska kroga. Enega v Črni na Koroškem, v Topli in enega na Prevaljah, na Zelen Bregu. Vsa čebelarstva v širšem krogu so pregledana s strani Nacionalnega veterinarskega inštituta NVI. Mičić dodaja, da so posledice za zdaj minimalne in ne vplivajo na prodajo čebeljih pridelkov, je pa res, da je še vedno omejen premik čebeljih družin iz in na ta območja. Uradnih informacij, koliko čebelnjakov je po pregledu okuženih pa še nima.

Sicer lahko med iz obolelih družin vsebuje veliko število spor, ki pa človeku niso nevarne, zato se lahko uživa. Pod nobenim pogojem pa se tega medu ne sme pokladati čebelam.

Za kakšno bolezen sploh gre?

Gre za bolezen, ki jo povzroča sporogena bakterija Paenibacillus larvae, ki lahko preživi tudi več kot 30 let. Čebele so na okužbo odporne, ličinke pa ne. Ko se posamezna ličinka okuži, je lahko kmalu prizadeta vsa zalega in družine niso več sposobne vzrediti dovolj mladih delavk, kar oslabi čebeljo družino in vodi v njen propad.

Sicer lahko med iz obolelih družin vsebuje veliko število spor, ki pa človeku niso nevarne, zato se lahko uživa. Pod nobenim pogojem pa se tega medu ne sme pokladati čebelam.

V primeru izbruha bolezni je treba žarišče izolirati in sanirati. Vzpostavi se varovano območje oziroma zapora okrog žarišča, kjer je prepovedan promet s čebeljimi družinami in opremo v in izven tega območja. Klinično bolne čebelje družine je treba uničiti, da se prepreči širjenje bolezni. To se lahko naredi na več načinov, običajno pa se čebele zvečer, ko so vse v panju, zaprejo in zadimijo (npr. z žveplovim dioksidom). Mrtve čebele, satje in opremo, ki je ni mogoče ustrezno razkužiti, je treba sežgati.

Čebelarji lahko imajo zaradi izbruha te bolezni ogromno škodo, lahko so tudi ob ves pridelek in ob vse čebele.

Dogodki