Motošport je še kako priljubljen med gledalci, skoraj ga ni Korošca, ki si ni vsaj enkrat ogledal kakšne dirke, naj bo to v živo ali preko televizijskega ekrana. Od motorjev, relija, formule ena, do hitrosti, hrumenja mašin, vonja po bencinu in adrenalina, vse to vedno znova na prizorišča privabi številke gledalce. Tako je bilo tudi v soboto, 11. oktobra 2025, ko je na Ivarčkem potekal tradicionalni avtoslalom.

O avtomobilih, dirkah in varni vožnji smo se pogovarjali z Andrejem Ramšakom, voznikom, tekmovalcem in organizatorjem avtoslalomov ter članom društva AMD Ramšak Motorsport.

Po večletnem premoru se je avtoslalom vrnil na idilično lokacijo Ivarčkega jezera. Kaj je botrovalo temu premoru?

 Z avtoslalomi na Ivarčkem je začel že g. Janko Torej iz AMD Ravne daljnega 1993. Leta 2008 sva organizacijo slalomov (po nekaj letih premora) prevzela z Aleksandrom Ramšakom in smo se trudili, da bi bil avtoslalom vsako leto. Prvič smo imeli premor v letih 2019-2021 zaradi težav z dovoljenji in infrastrukturo na Ivarčkem (leta 2018 smo lokacijo morali prestavit na nekdanje dirkališče Gaj) ter kasneje zaradi korone, toda leta 2022 smo spet obudili tradicijo skupaj z DK Racing. V pripravah je bil že tudi avtoslalom leta 2023, toda poplave so dobesedno odnesle velik del ceste in s tem tudi prireditev. Letos, ko je bila cesta končno urejena, se je vrnil tudi avtoslalom.

Lahko avtoslalom zdaj pričakujemo znova vsako leto na Ivarčkem? In ali avtoslalom v Pamečah ostaja na sporedu?

Tak je plan, če bomo le imeli dovolj podpore lokalne skupnosti in prostovoljcev. Slalom v Pamečah ostaja. Oba slaloma organiziramo skupaj AMD Ramšak Motorsport (nekdanji RGRacing), DK racing in AMD Ravne na Koroškem in si malo porazdelimo breme organizacije.

Dogodki z motošportom so zelo priljubljeni, vedno so dobro obiskani. Kaj menite, da so razlogi za to?

Motošport je drag, toda zelo atraktiven šport, fantje (in marsikatera punca) smo že od otroštva sanjarili o hitrih avtomobili… Avtoslalomi pa so ena redkih oblik motošporta, ki je dostopna vsakemu, ne glede na to, kak avto in koliko denarja ima.

V motošportu so različne panoge, tudi pri dirkah z avtomobili – drag race, avtoslalom, reli, itd. Kje vidite prednosti avtoslaloma pred ostalimi panogami?

Kot sem že prej rekel, motoršport je eden najdražjih športov, z avtoslalomi ga pa prestavljamo na vsem dostopen nivo. In tudi pogled na rezultate Ivarčkega kaže, da je vložek v avto precej nepomemben, visoke uvrstitve so bile dosežene s povsem navadnimi avtomobili za vsak dan.

Kako se avtoslalom razlikuje od vsakodnevne vožnje? Lahko izkušnje s tekmovanja prenesemo tudi v vsakodnevni promet oziroma se lahko zaradi izkušenj izboljša varnost na cesti?

Pri avtoslalomu se naučiš gledat naprej (ves čas moraš vedeti, kje so dvoja naslednja vratca) in hitrega odziva ter obvladovanja avta. Potem je zraven še natančnost pri vožnji. Prav pri vseh se je pokazalo, da so potem bistveno boljši vozniki in vsak zna povedat kakšno svojo zgodbo iz ceste, ko je potem reagiral drugače, kot bi sicer, in tako rešil situacijo.

Lahko vsak vozi slalom? Kakšni so pogoji? Je potrebnega veliko treninga za dobro vožnjo, ali obstajajo tudi ”naravni talenti”?

Vozi lahko vsak z vozniškim izpitom. Kot pri vsakem športu, je pa za dobre rezultate potreben tudi trening. Težava nastane, ker legalno dejansko skoraj nimamo možnosti za trening…

Kakšno vozilo je primerno za tekmovanje na avtoslalomu? Kot smo videli na Ivarčkem, daljša vozila, kot je npr. Škoda Octavia kljub kubikaži in številu konjev po času ni bila boljša od po karakteristikah nekoliko slabšega Clia ali 206-ke? Igra velikost ključno vlogo, so pomembne izkušnje in znanje, ali vse skupaj?

Ključna je voznikova spretnost, na drugem mestu so gume, šele potem kak je sploh avto. Večina misli, da rabiš mali in močan avto, toda Octavia je lep primer, da se da tudi z zelo velikim avtom peljat hitro po tako zaprti progi. In s Cliotom s samo 100 konji se da povsem zasesti stopničke.

Tudi sami tekmujete, na Ivarčkem ste zasedli odlično 2. mesto v svoji kategoriji. Ste z rezultatom zadovoljni?

Največja zmaga zame je bila, da smo prireditev uspešno speljali do konca, ter da ni bilo kakšnih nesreč.

Kaj je za vas najbolj pomembno pri tekmovanju?

Občutek, ko si tam, v družbi sotekmovalcev, ki smo v boksih vsi kolegi in si pomagamo in seveda občutek, ko si na progi, ko si samo ti, avto in proga in preostali svet okoli tebe tistih nekaj minut ne obstaja.

Od kod izvira vaše navdušenje nad dirkanjem?

Dirkanje bi rekel, da imam v krvi, saj sta pred mojim rojstvom tudi moja starša dirkala. Sam sem z dirkanjem sicer začel relativno pozno, ko sva se z Aleksandrom Ramšakom začela hoditi po dirkah.

Od kod odločitev za ustanovitev kluba RG Racing? Kakšni so bili vaši začetki, vizija, razvoj kluba?

Veselje do druženja, veselje do dirkanja… Začeli smo hoditi na dirke in smo se odločili, da se povežemo. Seveda smo pa tudi potrebovali organizacijsko strukturo, da smo lahko tudi formalno začeli organizirati dogodke. Aja, kot zanimivost, klub smo preimenovali v AMD Ramšak Motorsport.

Koliko članov štejete in ali se lahko pridruži vsak?

Nabiranje velikega števila članov ni naša prioriteta, je pa vsak dobrodošel!

Poleg organizacije avtoslalomov na Koroškem, s čim se vaš klub še ukvarja?

Skupaj s partnerskimi klubi organiziramo “trackdaye”. Zadnja leta je aktualen predvsem Lindauring, prej smo hodili na Raceland. Organiziramo klubske karting dirke, kakšno predavanje, izobraževanje, gremo skupaj na “bencinske” dogodke. Pa seveda hodimo tekmovat na avtoslalome v Avstrijo (Race Cup Kärnten) in hrvaške “hillclimb” Formula Driver. Kar nekaj nas je, ki smo se spoznali v klubu, danes pa smo dobri osebni in družinski prijatelji.

Poleg avtoslalomov dirkate še kje drugje?

Poleg slovenskih slalomov, vozim še avtoslalome v Avstriji, zadnja leta pa predvsem hrvaško Formula driver prvenstvo v amaterskih gorsko hitrostnih dirkah.

Cesta ni igrišče, varno vožnjo poudarjate tudi v klubu. Kako poskrbite za varnost med dirkami oziroma med vožnjo?

Predvidevanje, predvidevanje, predvidevanje. Kot organizator moraš predvidet kaj se lahko kje zgodi in (poleg zakonskih varnostnih ukrepov) narediti vse, da to preprečiš, na cesti pa skušat predvidet kaj te čaka v naslednjih metrih in upoštevat, da nikoli ne veš kdaj boš naletel na idiota na cesti.

Na cestah je vedno več pozerjev, ki s predelanimi vozili nase opozarjajo predvsem z glasnostjo in marsikdaj objestno vožnjo. Kako gledate na to?

Takšni nikoli ne upajo prit na dirke. Verjetno z avtom kompenzirajo kak drugi svoj manjko. V glavi ali kaj drugje. Še ko pripravljamo progo za dirko, se vedno kakšni pripeljejo pokazat, na štart pa ne upajo.

Večkrat slišimo, da v Sloveniji nimamo dirkališča in da bi se prometna varnost precej izboljšala, če bi se to uredilo. Kaj vi pravite na to?

Lepo bi bilo imeti “pravo” dirkališče v Sloveniji, toda v resnici situacija ne bi bila bistveno drugačna. V Lendavi imamo Lindauring, ki je sicer proga za supermoto, toda da se zelo konkretno peljat z avtom in je za večino voznikov več kot dovolj. Potem imamo Grobnik v okolici Reke, ki je za velik del Slovencev bližje kot Lendava, proga pa je tista “prava”, tudi za najzmogljivejše avte. Komur še to ni dovolj, je samo 100km stran (za nas bližje kot Ljubljana!) Red Bull ring, ki tudi ponuja kar nekaj možnosti z lastnim avtom. Potem so tukaj še poligoni varne vožnje v Ljubečni, Logatcu, Krškem, Vrtojbi…, kjer se ravno tako da dogovoriti, da se odpelje kak hiter krog. Kdor ima željo, ima že zdaj dosti možnosti, tisti najbolj glasni pa tako ali tako na koncu ne bi upali na progo. Zavedat pa se je potrebno tudi, da je postavitev in obratovanje dirkališča drago in bi temu primerna bila tudi “vstopnina”. V Sloveniji verjetno še dražja kot pri sosedih…

Vaš najljubši oziroma sanjski avto?

Hmmm… Dodge Viper, že iz otroštva.

Kaj je pomembnejše – konji pod pokrovom, ali ”konj” za volanom?

Važno je, da za volanom ni osel.

Kaj bi kot izkušen voznik svetovali mladim voznikom in kaj tistim že malo starejšim?

Opazujte promet okoli sebe, glejte naprej, pojdite na treninge varne vožnje, pridite na trackdaye in dirke, saj je to dobra priložnost, da se zdivjate, preizkusite svoje meje in meje svojega avtomobila, strošek pa je manjši, kot te stane že najmanjša napaka na cesti. Zase (in svoje kolege) brez težav rečem, da smo bistveno bolj umirjeni vozniki na cesti odkar hodimo na avtoslalome in na dirkališča.

Motošport ni zgolj hobi, temveč način življenja, ki združuje strast do hitrosti, natančnost in premišljenost, s poudarkom na varnosti. S predanimi posamezniki, kot je Andrej Ramšak in klubi, ki vlagajo čas in energijo v organizacijo dogodkov ter ozaveščanje o varni vožnji, postaja ta svet bolj dostopen, varen in povezan z lokalnim okoljem. Motošport ima prihodnost – če mu le damo priložnost na pravem mestu.