Na sedežih kulture, v Narodnem domu Mežica, vas vabijo k vpisu gledališkega abonmaja za sezono 2025/26, ki bo znova postregel z naborom vrhunskih gledališlih predstav.

V novi sezoni gledališkega abonmaja bodo v Mežici gostovala zveneča imena slovenskega gledališča, s predstavami, ki bodo navdušile še tako zahtevne gledališke sladokusce.

PROGRAM ABONMAJA

V abonma je vključenih pet predstav profesionalnih slovenskih gledališč. Predstave se bodo začele v mesecu januarju 2026 in bodo trajale do aprila 2026.

Shakespeare: Mestno gledališče ljubljansko (14. januar 2026);

Avtor uprizoritvene zamisli, prevajalec, avtor veznih besedil in igralec: Sebastian Cavazza

Berkoff najprej spregovori o Shakespearovi genialnosti in o tem, kako zahtevno delo čaka igralca, ki se spopada z njegovimi deli. Na praznem odru in brez kostumov se s humorjem in satiro posveča negativnim junakom iz Shakespearovih iger, kot so Jago, Rihard III., Macbeth, Shylock … Vsakega od negativnih likov nam na kratko predstavi ter spregovori o motivih za njegova dejanja in različnih upodobitvah, ki jih je doživel. Vsem zlobnežem je skupno, da v življenju niso bili deležni »mleka človeške dobrote« in da se s svojimi zlimi dejanji maščujejo. Nadomestilo za ljubezen najdejo v pridobivanju moči in uživajo v tem, da drugim vlivajo strah. Berkoff ne pozabi omeniti, da se negativci še posebej razbohotijo, kadar je družba v ekonomski ali politični krizi. Razloži nam, zakaj takšni maščevalnosti veliko pogosteje podlegajo moški kakor ženske. Hudomušno ošvrkne gledališke kritike, spregovori o tegobah igralskega poklica in iznajdljivosti izkušenih igralcev, o razlikah med ustvarjanjem filma in gledališke uprizoritve, tu in tam postreže s kakšno anekdoto, vmes pa krvavo zares vstopa v posamezne negativne like. Sebastian Cavazza je po motivih Berkoffove predloge oblikoval lastno igralsko partituro.

Paradiž: SLG Celje (30. januar 2026);

Režija: Matteo Spiazzi

Igrajo: Žan Brelih Hatunić, David Čeh, Maša Grošelj, Lucija Harum, Aljoša Koltak, Rastko Krošl, Urban Kuntarič, Manca Ogorevc, Lučka Počkaj, Tanja Potočnik, Branko Završan

Grenka komedija Paradiž je umeščena v dom starejših v manjšem slovenskem kraju in prikazuje življenje skupnosti oskrbovancev. Temelji na dokumentarnem (spominskem) gradivu, zato je avtentična in ne podlega sentimentalnosti. Temo staranja vpeljuje skozi povezane teme izključenosti, izoliranosti, osamljenosti, smrti, (ne)izpolnjenosti življenja ter fizičnega in duševnega zdravja. Paradiž pa ne želi biti (samo) dokumentarno pričevanje, temveč sodobna pravljica, ki slavi življenje – z enakimi možnostmi za vse. Zgodbe mozaično gradi iz spominov, ki starostnikom zbujajo obžalovanje, strahove, melanholijo, pri gledalcih pa zbudijo grenek smeh prepoznave in se sestavijo v rahločuten slavospev tistemu trenutku, ko ugledamo pomen v vsakdanjem drvenju pogosto podcenjenih vrednot, saj o vrednosti življenja razpravlja z edinega merodajnega položaja – na koncu časovnega traku, v bližini smrti. S te pozicije se skozi občutljivo prizmo bioetike dotakne tudi posameznikove pravice do končanja trpljenja in bolečine.

Indijc hoče v Bronx: Gledališče Koper (11. februar 2026);

Režija: Renata Vidič

Igrajo: Igor Štamulak, Blaž Popovski, Maks Tepšić

Avtobusna postaja na Peti aveniji v New Yorku pozno ponoči. Ob vidno prestrašenem in zbeganem Indijcu, tujcu v mestu, za katerega se kmalu izkaže, da ne razume niti besede angleško, se na poti proti domu ustavita Joey in Murph, objestno razposajena fanta na začetku dvajsetih. Tujca sprva komaj opazita, toda njuna ugibanja, ali je ta zaradi tradicionalnega pokrivala »Indijc ali Turki«, iz nedolžnih šal kmalu prerastejo v posmeh, žalitev, celo fizično agresijo. Njuna igra vse bolj spominja na igro mačke z mišjo, saj izživljanje nad tujcem občasno prekineta, s čimer Gupti, tako je naslovnemu protagonistu ime, dajeta upanje, da mu bosta vendarle pomagala poiskati sina, ki živi v Bronxu. Igra doseže vrh v prizoru, ko iz telefonske govorilnice pokličeta sina, toda v trenutku, ko Gupta prevzame telefonsko slušalko, Murph prereže telefonski kabel in v znak maščevanja za svoje zavožene življenje Indijca tudi zabode. Ta okrvavljen lahko ponavlja le še besede, ki se jih spomni z »jezikovne ure« z nasilnežema: »dobrodošu« in »hvala«.

Tango: SNG Drama Ljubljana (7. marec 2026);

Režija: Luka Marcen

Igrajo: Timon Šturbej, Maša Derganc, Jurij Zrnec, Saša Mihelčič, Saša Tabaković, Boris Mihalj, Eva Jesenovec

V jedru Tanga, najpomembnejše igre poljskega absurdista Sławomirja Mrożka, je radikalno razpadli svet, sodobna družba, le korak stran od svojega dokončnega propada. Izgubljeni so vsi ideali, vse ideje, vsa načela, celo vsa tradicija in ves družbeni red. Kar je ostalo, je kaos – kaos, ki naj bi bil subverziven in osvobajajoč odmik od okostenelosti in rigidnosti, vse bolj pa sam postaja generator okostenelosti in rigidnosti, ki stiska in duši. A v svetu Tanga to nikogar ne skrbi: konec civilizacije, proti kateremu Mrożkovi liki suvereno plešejo, ne plaši, temveč vznemirja in kliče k praznovanju zmage nad vsakršnimi konvencijami. Vsaj na videz. Dokler se ne pojavi mladi izboljševalec sveta, mladi zagovornik starih tradicij, ki je pripravljen za poravnanje tečajev storiti prav vse.

Piaf, Edith Piaf: KD Gledališče EU enigma ustvarjanja (22. april 2026)

Režija: Tijana Zinajić

Igrata: Vesna Pernarčič, Joži Šalej

Dvajset uspešnih sezon Piaf, Edith Piaf. Običajno življenje predstave je praviloma izmerljivo s prsti ene roke. Če so zasedeni trije, je to že uspeh, če vseh pet, je mogoče govoriti o popolnem presežku. Izredno redke so tiste predstave, ki jim uspe leta šteti s prsti obeh rok. To so legendarne predstave. Predstav, za katere pa bi zmanjkalo prstov tudi druge roke, skorajda ni. So osamelci, monoliti, ki kljubujejo času in hkrati potrjujejo neuničljivo moč gledališča, sicer zavezanega minevanju. In zato vsak takšen monolit, ki presega gledališko življenje vseh desetih prstov, še kako zasluži pozornost. Piaf, Edith Piaf je eden takšnih monolitov. Uspeh Vesnine pevsko-gledališke interpretacije Edith Piaf – še danes jo glasbeno (in igralsko!) spremlja Joži Šalej – je potrdila premiera, potrdila jo je Borštnikova nagrada za najboljšo žensko vlogo, potrjujejo jo številna gostovanja in potrjuje jo dvajseta obletnica uprizarjanja.

VPIS IN PRODAJA

Abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 7. januarja 2026.

Pričetek vpisa za nove abonente je od objave v medijih in še vse do prve predstave oz. do zasedbe mest. Prodaja abonmajev je na voljo v prostorih Komunale Mežica, Trg svobode 1 (Občina Mežica) ali preko elektronske pošte info@narodnidommezica.si.

CENA

80€ v enem obroku;
75€ za upokojence, dijake in študente;
65€ za sedež na balkonu;
40€ dijaki in študenti – LETOŠNJA NOVOST

Ponujajo vam tudi možnost obročnega odplačevanja.

Cena predstave za izven je 20€.

UGODNOSTI

nižja cena vstopnic;
stalni sedež;
obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev.

O vseh predstavah boste sproti obveščeni oziroma spremljajte objave na naši spletni strani in družbenih omrežjih ter na spletni strani Narodnega doma Mežica in njihovih družbenih omrežjih. Za vse informacije so vam na voljo tudi na telefonski številki 040 298 798 (Vesna) ali elektronskem naslovu info@narodnidommezica.si.

Vabljeni k vpisu gledališkega abonmaja, ki bo navdušil tudi v novi sezoni. Se vidimo na sedežih kulture.