Fotograf Tomo Jeseničnik poskrbel, da se je koroško podzemlje znašlo v reviji National Geographic

Koroški fotograf Tomo Jeseničnik, ki se v svojem delu večinoma ukvarja s krajinsko, dokumentarno in portretno fotografijo, je ob pomoči številnih posameznikov poskrbel, da se je koroško podzemlje znašlo v reviji National Geographic.
tomo jesenični facebook

Kako se je koroško podzemlje znašlo v reviji National Geographic? Se je v ponedeljek zvečer na družbenem omrežju Facebook vprašal vrhunski fotograf Tomo Jeseničnik, ki je s tem pritegnil pozornost številnih bralcev, med drugim tudi našo. Upravičeno so sledile številne čestitke in pohvale.

“No, v resnici ne gre za nikakršno kriminalno podzemlje (še najmanj koroško), ampak za reportažo o zgodovini rudarjenja in rudarski tradiciji nekdanjega Rudnika svinca in cinka v Mežici, katerega dediščino danes zaokrožuje in ohranja Podzemlje Pece. Da gre za izjemno dediščino dokazuje dejstvo, da je Podzemlje Pece vzbudilo zanimanje uredništva tako eminentne revije kot je National Geographic Slovenija,” je uvodoma pojasnil Jeseničnik.

Pri čemer je poudaril, “da morajo biti vsebine, ki so objavljene v t.i. nacionalnih izdajah revije National Geographic, pomembne in zanimive ne samo za bralce iz države v kateri nacionalna izdaja izhaja, temveč morajo tako z vidika fotografij in teksta prepričati ter zadovoljiti tudi zelo visoke kriterije urednikov v Washingtonu, ki bdijo nad ugledom celotne blagovne znamke National Geographic.”

Revija National Geographic pokriva širok spekter znanosti: geografijo, zoologijo, botaniko, ekologijo, zgodovino, arheologijo, etnologijo, sociologijo, antropologijo, geologijo, kemijo, fiziko, astronomijo, sodobno tehnologijo, potovanja, dogodke in pojave – z vsega sveta in iz Slovenije. Ena od temeljnih odlik revije je, da je namenjena prav vsem. Članki so namreč napisani v poljudnem jeziku in tako dostopni bralcem najrazličnejših poklicev in starosti. Predvsem pa je to revija za vse, ki jim niso dovolj suhoparne informacije, ampak preprosto želijo več. za vse, ki se želite učiti, širiti svoja obzorja, odkrivati čudežni svet rastlin in živali, spoznavati daljne in neznane kraje, ljudi in običaje, pa tudi Slovenijo. In kar v reviji najbolj navdušuje, so gotovo vrhunske fotografije, ki pripovedujejo zgodbe, kakor jih je videl objektiv priznanih fotografov z vsega sveta.

Preberi še:  Letalo s slovenskimi dopustniki po trku s ptico nazaj na Brnik

“Prav zaradi tega sem kot zaveden Korošec ponosen, da se je Koroška znašla v družbi številnih zanimivih in poučnih zgodb, ki že več kot stoletje izhajajo v tej reviji. Še posebej pa sem ponosen, da sem kot fotograf lahko pri nastajanju te zgodbe o Podzemlju Pece sodeloval tudi sam. To je moje šesto sodelovanje z revijo National Geographic Slovenija in hkrati druga obsežnejša reportaža. Žal pa je prostor v vsaki reviji omejen in tudi v tem primeru tistih ducat fotografij (pa še od tega je nekaj arhivskih) ne more orisati dejanskega obsega dela, vsega truda, ki je bil vložen v delo v zelo zahtevnih svetlobnih pogojih, kjer brez gore dodatne svetlobne in fotografske opreme sploh ne bi mogel delovati. Ogromno je namreč fotografij, ki si bi prav tako zaslužile, da bi bile objavljene v reviji, a kot sem že omenil, obseg prispevkov je natančno določen,” je pojasnil svetovno znan fotograf koroških korenin.

Pogosto radi rečemo, v slogi je moč in po zapisanem sodeč, je bilo tudi pri tem projektu tako. “Predvsem pa si nastanka te reportaže ne predstavljam brez številnih, ki so mi bili v pomoč, celotna zgodba se je zavlekla malodane na celo leto (tudi zaradi prvega vala epidemije Covid-19, ki je moje delo prekinil za nekaj mesecev), a prav je, da grem po vrsti; Najprej gre zahvala glavni in odgovorni urednici Marji Javornik ter mojemu stanovskemu kolegu, uredniku fotografije, Arneju Hodaliču, da sta mi zaupala in me povabila k sodelovanju pri tej zahtevni temi. Brez razumevanja in popolne logistične podpore uprave Podzemlja Pece, z direktorico Suzano Štrucl na čelu, te reportaže v zadnji, novembrski številki revije National Geographic Slovenije pač ne bi bilo. Še enkrat hvala!, je še zapisal Jeseničnik.

Preberi še:  V soboto nove okužbe v petih koroških občinah. V regijski bolnici se zdravi 11 covidnih pacientov

In potem nastopijo številni, ki so mi dobesedno »bili luč« – pomočniki, ki so v popolnoma temnih rovih, nad prepadnimi »šahti« ali pa na zibajočem kajaku, držali v rokah pregrešno drage kose svetlobne opreme. Hvala vam za vse muke in poslušnost! Hvala tudi vsem statistom, ki so zvesto in brez ugovarjanja sledili mojim napotkom, ko sem jih razporejal, preganjal in priganjal po rovih Podzemlja Pece – hvala tudi vam, nekaj časa vam bom dal mir! In naj jih zdaj naštejem (po abecednem redu priimkov): Ana Čepin, Danica Gradišnik, Martin Jurhar, Gašper Kamnik, Marko Kuzman, Alojz Lupša, Matjaž Mlačnik, Vid Peršak, Lara Piko, Ivan Pisar, Primož Podjavoršek, Miran Prošt ter Anej Štrucl.

“Čisto na koncu pa, ko tudi uredniki v Washingtonu dokončno potrdijo vse fotografije in postane foto zgodba in njen obseg dovolj jasna, nastopi tisti, ki vse zanimive in obsežne podatke skupaj s pričevanji protagonistov, pretopi v izjemno izčrpen, predvsem pa berljiv tekst – v tem primeru je to izjemni in izkušeni pisec Marjan Žiberna. Marjan, tudi tebi hvala za sodelovanje! Vsem vam, ki vam Koroška pomeni toliko kot meni, pa želim, da si svoj izvod novembrske številke revije National Geographic Slovenija čimprej poiščete v najbližji trafiki! Pa srečno,” je sklenil zapis, ki si ga lahko preberete tudi TUKAJ, Tomo Jeseničnik.

Vir: Facebook Tomo Jeseničnik, spletna stran revije National Geographic

prijavi se

prijavi se v svoj račun