Na sončno, a hladno novembrsko jutro so se v gozdu na Legnu zbrali dijaki Gimnazije Slovenj Gradec in strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije, krajevne enote Slovenj Gradec: Avgust Kunc, Verica Oder in Žiga Repotočnik.
Dijaki so v okviru naravoslovnega predmeta ITS v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, območno enoto Slovenj Gradec, v četrtek, 14. novembra, tako uspešno zaključili projekt, v okviru katerega so zasadili veliko število sadik dreves.
Skupaj so se lotili projekta pogozdovanja, ki se ga gimnazijci udeležujejo že leta. Tokrat so na Legnu posadili kar 525 sadik in vodja krajevne enote Slovenj Gradec, Avgust Kunc, to ocenjuje kot velik uspeh. Devetnajst dijakov je pod strokovnim vodstvom gozdarjev posadilo drevesne vrste, ki so značilne za lokalno okolje. Med njimi so sadike divje češnje, lipe, gloga in divjega jabolka. Tekom dneva so odlično sodelovali, gozdu pa spet vdahnili novo življenje z upanjem, da skupaj obnovijo nekoč bujen gozd.
“Sodelovanje z Zavodom za gozdove Slovenije je dijakom omogočilo vpogled v pomembno delo pri ohranjanju in obnovi slovenskih gozdov, ki so ključnega pomena za naše okolje.”, je poudarila ravnateljica Gimnazije Alenka Kac Herkovič.
Naučili so se praktičnih veščin sajenja dreves, hkrati pa spoznali, kako pomembno vlogo ima vsak posameznik pri ohranjanju naravnega ravnovesja. Pri tem so zelo uživali – tako pri delu na terenu kot v druženju z vrstniki in strokovnjaki. Pokazali so zanimanje, zagnanost in željo po skrbi za okolje.
“Z akcijami, kot je ta, spodbujamo medgeneracijsko sodelovanje ter postavljamo temelje za trajnostno naravnano prihodnost. Zasajena drevesa bodo pomembno prispevala k obnovi gozda, izboljšanju kakovosti zraka in ustvarjanju boljših življenjskih pogojev za različne vrste.”, je še dodala ravnateljica.
Dijaki v sodelovanju z Zavodom za gozdove že nekaj let skrbijo za okoliške gozdove. Lani so zasadili okrog 900 dreves in po besedah gozdarjev skoraj vsa rastejo.
Kot pravi vodja krajevne enote Slovenj Gradec, Avgust Kunc, je v slovenskih gozdovih v zadnjih letih prišlo do močnih ujm, od žledoloma do vetroloma, posledica vseh teh pa so tudi napadi podlubnikov, ki so naše gozdove še dodatno oslabili.
“Velik del gozdov prepustimo naravni obnovi, na najbogatejših rastiščih in tam, kjer vemo, da se gozd ne bo hitro naravno obnovil, pa se poslužimo umetne obnove s sadnjo dreves.”, je poudaril. Sadijo več drevesnih vrst, predvsem listavce, pri tem skrbijo za raznovrstnost in vključenost plodonosnih drevesnih vrst. Glavni cilj je izboljšanje stabilnosti in pestrosti naših gozdov.
“Dijaki so bili zelo zavzeti, pridno sodelovali in skupaj smo posadili kar 525 sadik divje češnje, gloga, lesnike in lipe, da nekaj doprinesemo čebelam, povečamo medonosnost, da se nazaj vzpostavi klimatska funkcija gozda”, je še dodal.
Pogozdovanje je postopek sajenja dreves, ki se uporablja za obnovo, ohranjanje ali ustvarjanje
gozdov. Gre za načrtovano in trajnostno prakso, ki vključuje saditev dreves,
obnavljanje gozdov po poseki, preprečevanje erozije tal, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter
zagotavljanje drugih ekosistemskih storitev.
