Butični swing festival, Festival SwinGradec, je letošnje leto med 29. in 31. avgustom doživel svojo že sedmo izdajo in znova navdušil mednarodno plesno skupnost. Zaradi slabega vremena so organizatorji vse dogodke prestavili v dvorano, v Kulturni dom Stari Trg. A je festival ohranil svoj značaj in mednarodno udeležbo.
Festival SwinGradec je znova dokazal, da je ples močnejši od vseh neprilik, tudi slabega vremena. Čeprav so organizatorji sprva načrtovali petkov spoznavni večer pod 400-letno lipo in pod kozolcem na kmetiji Lešnik, sobotno plesno popoldne na Trgu svobode ter veliki finale v atriju dvorca Rotenturn, je dež prestavil vse festivalske točke v varno zavetje Kulturnega doma Stari trg.

Vzdušje pa je ostalo enako iskreno, plesalci so dvorano napolnili z živahnim ritmom swinga in nalezljivo energijo. Atmosfero so dodatno oblikovali ambientalna svetloba in vrhunsko ozvočenje mojstra Andreja Konečnika, ki je skupaj z glasbeniki ustvaril standarde, primerljive s festivali svetovnega formata.
Mednarodni učitelji in plesne delavnice
Že v petek so festival odprli z odličnimi vibracijami skupine Bend Over, ki je poskrbela za sproščen, a intenziven spoznavni večer. Na plesišču je zablestel prvi učiteljski par, Carolin Spicher & Domen Bohinc iz Münchna. Sobota je bila v znamenju dopoldanskih plesnih delavnic z učitelji svetovnega formata: Carolin Spicher & Domen Bohinc, Špela Premelč & Nejc Zupan, Tina Maroh & Luka Ravnjak ter popoldan še z Majo Vavpotič & Miho Žabkarjem.

Vzporedno je potekale tudi ekskluzivna delavnica plesa Collegiate Shag in izobraževanja Train the Trainer, namenjenega tako mladim, bodočim ter tudi izkušenim učiteljem swinga. Koncept je bil zastavljen praktično – izkušnje, primeri iz prakse in realni izzivi iz učilnic in s plesišča.
Od Lindy Room-a do bluesa
V času sobotnega sproščenega popoldanskega »Lindy Room-a« so se plesalci ob kulinariki Italinalaba, glasbi Bend Over skupine ter presenečenja iz lokalnega okolja Janija Legnerja (vokal & kitara) in Boruta Šmona (bas & back vokal) sprostili ter napolnili z energijo za naslednji ples. Nadaljevanje je prinesel intimni uvod v blues. Blues ni nagajiv, ampak bolj kot topel objem ob polnoči. To je ples, kjer se čas upočasni, koraki so mehki kot žamet, telo pa se giblje kot da bi plavalo v glasbi. Vsak gib je kot vzdih, kot skrivnostni pogovor med partnerjema – malo te popelje, malo počaka, in spet povabi v nežno zibanje.

Dobrodelnost za pediatrijo
SwinGradec je bil tudi letos dobrodelen zaradi sodelovanja v akciji »Srce v dresu – podaj naprej!«. Namesto vstopnine so obiskovalci svoj prispevek namenili nakupu ultrazvočnega aparata za Oddelek za pediatrijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki bo pomagal pri diagnostiki nosečnic, novorojenčkov in otrok. Na voljo so bili roloji, letaki ter QR koda za enostavno donacijo.
Charleston, Swingwagon in veliki finale
Sobotni večer se je začel s spoznavanko plesa 20’s charleston, ki ga vsi poznamo iz znamenitih filmov iz 1920-ih. Stopala skačejo naprej in nazaj, kolena se razpirajo kot nagajivi ventilatorji, roke pa frfotajo, kot da bi lovile metulje. Charleston iz 20-ih je pravi koktajl smeha, ritma in drznih korakov, ki te v trenutku odnese v čas bleščečih oblek, peresnih naglavnih okraskov in neskončnih zabav.

Koncert se je na pobudo domače ekipe začel s presenečenjem: prva pesem zasedbe Swingwagon je bila hkrati pesem, ob kateri so se predstavili učiteljski pari. Neobičajna praksa, ampak zadetek v polno – atraktiven, nepozaben in veličasten uvod koncerta, ki je takoj napolnil plesišče in ga držal polnega do zadnjega akorda.
Grand Finale je kljub dežju uresničil obljubo o ekstravagantni plesni noči. Ker so noge bile že precej utrujene, nepozabnega »after partyja« ni bilo. Ostalo je le nekaj ur spanja do nedeljskih dopoldanskih plesnih delavnic, ki so plesalcem vzeli še res zadnje atome moči, a predaje ni bilo.
Mednarodni utrip v Slovenj Gradcu
SwinGradec 2025 je bil več kot le festival – bil je dokaz, da ples ni le gib, ampak toplina, ki premaga dež, utrujenost in vsakdanje skrbi. Mednarodna udeležba, iskreni objemi, nešteti nasmehi in melodije, ki še vedno odmevajo v ušesih, so Slovenj Gradec za konec tedna napolnili z energijo hitrega jazza.

Skoraj 100 plesalk in plesalcev je prenočilo v mestu in na Turistični kmetiji Lešnik v Golavabuki, obiskovalci pa so prišli iz Slovenije, Dunaja, Celovca, Gradca in Zagreba ter Irske.
Pohvale za natančno organizacijo in srčnost festivala še vedno prihajajo od udeležencev in partnerjev – dokaz, da SwinGradec v svetovni swing skupnosti ostaja sinonim za energijo in nepozabne plesne spomine.