Danes je dan piva: Število hmeljarjev narašča, prav tako pivovarjev in različnih okusov piva

Danes, 2. avgusta 2019, je mednarodni dan piva, katerega namen je poklon vsem ustvarjalcem piva, pivovarjem, ki ga varijo, hmeljarjem, lastnikom pivnic, barov, gostiln in restavracij, ki poskrbijo, da je na koncu ta najbolj priljubljena, nizko-alkoholna in več tisoč let stara pijača tudi primerno postrežena. Letošnji praznik pa sovpada tudi 57. svetovnim kongresom Mednarodne hmeljarske organizacije.
Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on email
E-pošta
Share on telegram
Telegram
Share on whatsapp
WhatsApp

Prvi petek v avgustu se kot svetovni dan piva praznuje od leta 2007. Praznujejo ga skoraj povsod po svetu. To je dan, ki je posvečen ljubiteljem piva, vsem ustvarjalcem piva – pivovarjem, hmeljarjem ter vsem lastnikom pivnic in drugih lokalov.

V zadnjem desetletju je iz lokalnega slavja zrasel v globalno praznovanje, ki povezuje narode različnih kultur, združene in prepletene v različnosti njihovih vrst piva. Vsako leto se praznovanju pridružujejo nova mesta in nove države. Mednarodni dan piva spodbuja tudi pivovarje, da obiščejo, preizkusijo in se poklonijo pivu svojih konkurentov. Združenje slovenskih pivovarn je k obeleženju praznovanja spodbudilo vse svoje člane, od naše velike, do malih pivovarn, Institut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, slovenske hmeljarje, Steklarno Hrastnik 1860, pa tudi nečlane, zainteresirane lastnike pivnic ter drugih gostinskih lokalov, ki točijo pivo.

Letošnje praznovanje mednarodnega dneva piva bo v Sloveniji imelo načrtovan odmev tudi preko vikenda. Ob znameniti fontani piva Zeleno zlato v Žalcu bodo praznovali tudi v soboto, 3. avgusta, s srečanjem, ki so ga poimenovali »Beer garden«. Po tradiciji bodo slavili v pivnici Union, Pivovarne Laško Union v Ljubljani, v petek, 2. avgusta. Prazniku pa se bodo 3. avgusta poklonili tudi v Kostanjevici na Krki z Resslovim festivalom piva 2019 in na mnogih drugih lokacijah v Sloveniji.

Čeprav gre za dan, ko se poklonimo pivu, Združenje slovenskih pivovarn odločno in zavzeto podpira odgovorno uživanje vsakršnih alkoholnih pijač. Odločno stališče združenja je tudi, da sta pitje alkohola in vožnja z avtom nezdružljiva. Zato je njihovo sporočilo Mednarodnega dneva piva: Naj bo praznovanje veselo – naj bo odgovorno!

Pri tem naj omenimo, da se danes zaključuje 57. svetovni kongres Mednarodne hmeljarske organizacije. Kongres, ki sicer poteka od 29. julija do 2. avgusta, je bienalen, letošnja država gostiteljica je torej Slovenija. Dogodka se tokrat udeležuje 160 udeležencev – pridelovalcev hmelja, trgovcev s hmeljem, pivovarjev, hmeljarskih strokovnjakov iz 12 držav iz vsega sveta.

Hmeljarji so ponosni gostitelji široke mednarodne publike s področja hmeljarstva, profesionalnih in ljubiteljskih pridelovalcev hmelja, pivovarjev in predstavnikov spremljajočih dejavnosti z vsega sveta.

FOTO: www.gov.si – MKGP

Otvoritvene slovesnosti v Žalcu se je med drugim udeležila tudi državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša, ki je, kot so sporočili z ministrstva, v slavnostnem nagovoru ob otvoritvi kongresa uvodoma izpostavila, da smo v Sloveniji gostili hmeljarje iz celega sveta v Žalcu že leta 1953, nato 1969 v Ljubljani in nazadnje leta 1992 ponovno v Žalcu. Slovenci smo še posebej ponosni na dejstvo, da generalni sekretariat mednarodne organizacije IHGC vodi Slovenec prof. dr. Martin Pavlovič, zaposlen na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Hmelj

Po navedbah kmetijskega ministrstva ima hmeljarstvo v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Specifična kombinacija predalpske klime in tal, kot naše naravne danosti, omogoča proizvodnjo aromatskih sort hmelja s svetovnim slovesom kot je sorta Savinjski golding. Kot industrijska pridelava pa ima hmeljarstvo 140-letno tradicijo. Prvi hmelj so pridelovali v samostanih že v 11. stoletju.

S hmeljarstvom pa se ukvarja tudi vse več Korošcev, predvsem na območju Mislinjske doline, kjer naj bi hmeljišča presegla 130 hektarjev, nekaj pa se jih je za tovrstno dejavnost zaradi ugodnih vremenskih razmer, odločili tudi na območju Radelj ob Dravi.

Po podatkih Statističnega urada RS so pridelovalci hmelja v Sloveniji v letu 2018 pridelali na skoraj 1.700 hektarjih površine 3.078 ton hmelja, kar je največ od leta 1998 in za 43 % več kot v letu 2017. Večji pridelovalki hmelja med državami članicami EU sta le še Nemčija in Češka.

FOTO: Pixabay

Slovenija veliko več hmelja izvozi kot uvozi. V 2018 ga je izvozila za več kot 26 milijonov evrov, uvozila pa za 2,1 milijona evrov. Skoraj polovico izvoženega hmelja smo izvozili v Nemčijo, 16 % v Kitajsko in 10 % v Združeno kraljestvo.

Države s tradicijo hmelja imajo lasten program razvoja sort. Tudi Slovenija se zaveda, da je razvoj lastnih sort potreben za ohranitev tržnega deleža na svetovnem trgu s hmeljem. Sajenje novih sort, bolj odpornih proti škodljivcem in boleznim z višjim donosom, omogoča ohranitev in razvoj hmeljarstva tudi na slovenskem.

Pri vzgoji novih sort je potrebno slediti novim trendom pri kakovostnih parametrih, tako v smeri aromatskih kot tudi grenčičnih sort hmelja, pojavu novih bolezni in podnebnim spremembam. V zadnjih letih so strokovnjaki inštituta v Žalcu sledili novemu pivovarskemu trendu in se osredotočili k izbiri dišavnih sort hmelja, za katere je značilna ne-hmeljska aroma (sadna, cvetlična, zeliščna), ki se unikatno izraža v različnih tipih piv močnega okusa, značilnih predvsem za manjše pivovarne.

Rezultat dosedanjega žlahtniteljskega dela je že 18 slovenskih sort hmelja, zadnji dve novi sorti sta Styrian Dragon in Styrian Fox. V primerjavi z ostalimi kmetijskimi rastlinami je za hmeljarstvo značilno, da je kar 99 % nasadov posajenih s slovenskimi sortami, ki so bile požlahtnjene na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. MKGP se zaveda pomena lastnega žlahtniteljski program, zato finančno podpira razvoj novih sort hmelja.

Na pobudo IHPS ter Združenja hmeljarjev Slovenije so slovenski hmeljarji pristopili in že dosegli zaščito geografske označbe slovenskega hmelja: Štajerski hmelj (ZGO), kar je glede na to, da se slovenski hmelj večina izvozi, dodana vrednost proizvoda.

V letu 2021 bomo obeležili tudi 100 letnico certificiranja hmelja v Sloveniji, kajti IHPS ima že od leta 1921 uveden sistem certificiranja, ki omogoča sledljivost v Sloveniji pridelanega hmelja po vsaki sorti do vsakega pridelovalca, z vso vključeno uporabljeno tehnologijo pridelave.

Hmelj je ena najpomembnejših naravnih sestavin za pivo, poudarjajo pri Združenju slovenskih hmeljarjev in dodajajo: “Pivo odlikujejo štiri naravne sestavine, voda, hmelj, slad in kvas. Posebej smo ponosni na slovensko vodo in hmelj, saj sodita med najbolj kakovostne na svetu. Štirje elementi za neskončno pestrost okusov piva. “

FOTO: Pixabay

Proizvodnja hmelja z roko v roki s pivovarstvom

Proizvodnja hmelja mora potekati vzporedno s pivom. Tako je v Ljubljani pred dvema letoma potekal 36. Svetovni pivovarski kongres.

O začetkih pivovarstva na slovenskih tleh pričajo najdbe skoraj 4000 let starih pivskih sodov na ljubljanskem barju. Na našem prostoru so pili pivo v rimskem času. Prva znana pivovarna na Slovenskem pa je bila v stolpu Loškega gradu. Tudi v času Marije Terezije je bilo na slovenskem veliko pivovarn, od česar jih je bilo veliko nelegalnih. Leta 1796 je bilo v Ljubljani kar 6 pivovarn, z letom 1825 pa beležimo začetke pivovarstva kot obrti v Laškem in v Mariboru.

O pravem porastu pivovarstva pri nas pa lahko govorimo po razglasu o registraciji pivovarn leta 1848. Na prelomu 19. in 20. stoletja je bilo pivovarstvo kot proizvodna dejavnost, prisotna praktično v vseh delih zdajšnje Slovenije, lepo razvita in skupaj z njo tudi kultura pitja piva

Zadnjih 20 let pa beležimo prvi val ustanavljanja novih t. i. malih pivovarn, kar je kasneje deloma zamrlo in se znova obudilo šele v zadnjem času po vzoru malih pivovarn v tujini. Trenutno imamo v Sloveniji eno veliko pivovarsko podjetje – Pivovarno Laško Union d.o.o., ki združuje Pivovarno Laško in Pivovarno Union. Poleg njiju pa je prisotnih nekaj več kot 100 malih pivovarn, katerih tržni delež trenutno predstavlja okoli 2% proizvedenega piva (od 2 mio hl piva) v Sloveniji.

Preberite tudi: Nova pivovarna in pivnica v Radljah ob Dravi: »Hmelj iz polja naravnost v pivo«

V Sloveniji je v letu 2018 delovalo 61 podjetij, katerih glavna dejavnost je bila proizvodnja piva. Njihovo število se je zelo povečevalo v letih po letu 2010; takrat jih je bilo le 13.

Slovenija je po podatkih Statističnega urada RS v letu 2018 več piva izvozila kot uvozila. Izvozila ga je za 34,1 milijona evrov, uvozila pa za 28,5 milijona evrov. Izvoz piva se je glede na leto 2017 za skoraj 20 % povečal, uvoz pa za 3 % zmanjšal. Izvozila ga je največ v Hrvaško (30 %), Italijo (21 %) ter Bosno in Hercegovino (19 %), uvozila pa iz Avstrije (40 %), Hrvaške (19 %) in Češke (10 %).

Trgovanje s pivom je bilo v 2018 najživahnejše v maju, juniju, juliju in avgustu. V teh štirih mesecih je Slovenija namreč izvozila 52 % celotnega letnega izvoza piva (od tega največ v juliju), uvozila pa 44 % celotnega letnega uvoza te pijače (od tega največ v maju). 

Cene

V gostinskih lokalih v Sloveniji so ljubitelji piva lani (v 2018) za pol litra svetlega piva odšteli povprečno 2,79 evra. V trgovinah je bila povprečna cena za pol litra piva, izdelanega v Sloveniji, 0,89 evra.

Poraba

Prebivalec Slovenije, star najmanj 15 let, je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), porabil v letu 2017 povprečno 92 litrov piva. Podatek o registrirani porabi alkohola (v pivu) na prebivalca se izračunava iz podatkov o industrijski proizvodnji, uvozu, izvozu in zalogah alkoholnih pijač.

Minister za zdravje opozarja: »Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju«.

Vir: SURS, www.gov.si – MKGP, Združenje slovenskih pivovarn

Iz iste kategorije

Iz istega kraja

Close Menu