Tradicionalno danes v Slovenj Gradcu poteka Jožefov sejem, ki ga v mestu narekuje že tradicija. Ta se je pričela s pridobitvijo tržnih pravic že v srednjem veku in se je ohranila vse do danes.
Veliko število razstavljavcev, med njimi trsničarji in krošnjarji, prodajalci suhe robe, semen, mesnin pa tudi obrtniki in podjetniki, manjkala niso niti društva, so ljudem zagnano ponujali svoje izdelke in številni so kar pohiteli s spomladanskimi nakupi, spet drugi so želeli le začutiti sejemski utrip. Lokalne trgovine so za vse obiskovalce pripravile tudi posebne popuste.
Udarno je zaigral tudi Pihalni orkester Slovenj Gradec, ki je tako še dodatno poskrbel za pestro sejemsko dogajanje. Vreme je zagotovo pripomoglo velikemu številu obiskovalcev iz prav vseh koncev Koroške. Ti so se zadovoljno sprehajali med stojnicami in ponudniki, nekateri so si le ogledovali, drugi radovedno malo poklepetali, se družili, nasmejali, kaj kupili ali le sprehodili. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da sejem v Slovenj Gradcu danes zelo živ. Mnogim je popestril današnjo nedeljo. Seveda pa ga še vedno lahko obiščete, da jo bo tudi vam.
Starejša obiskovalka – gospa Marija nam je zaupala: “Celo leto čakam na ta sejem. Vsako leto ga obiščem in kupim kakšno malenkost. Mladi me pripeljejo. Nekoč smo se družili na sejmu cel dan, od jutra in do večera. Veselili smo se, to je bil praznik, ko smo vsi šli lahko v mesto. Danes imam že 85 let, noge me bolijo. Bog ve, če bom drugo leto še prišla. Še zapeli smo tukaj nekoč. To so bili lepi časi. Tudi danes je luštno.”
Ob taki pripovedi in življenjski energiji človeku srce zaigra. Lepo je, da ohranjamo bogato tradicijo in kulturno našega mesta, da so ljudje vseh generacij radostno razpoloženi in zadovoljni. Lep dan je bil, je in še bo, saj Jožefov sejem zagotovo v Slovenj Gradec prihaja tudi prihodnje leto, ko se spet srečamo.
Râvno na sêjmih bi kâzavo vedêm v korôških pvâcih nařêdit an vêvek korâk naprêj – prodajâvcem îno kûpcem sporazûmno. Šê prîdn bo tâk nazvâna bioevektonika zarîs zaživêva, kâkar nakupovâvni vozîček z desêtbarti močnêjšim računâvnikom – biokompjûtarjem, kôt pa obstôja v nastojêčem câjti.
Trîba je sâmo zasnôvat vozîček, katîri bo tâk vîntik pêvav, ko pa vôzek za parapvêgike in nabâvit tâknazvâni pâmetni tevefôn z čîm ânozvôžnejšimi navodîvi zâ tû, kâk je trîba ž jîm ântvat, dâ bô kâr se dâ h nûcu !
V tevefônu se mâřa v přvi řîži nahâjat ankêta za vastnîka !
Nàprîmer:
1) Kêjko gnârja mâm na raspovâgo…………?
2) Ka mi je zdâj nârpomêmbnejše za kûpit ………………………………..?
3) Kdû mi jê za tû sposôbn svetôvat……….?
4) S katîrim prodajâvcem se nâj o têm kâj pomînim.
Kâ mi na fôndamênti ispôvnjene ankête svetûje dôhtar în fàřmacêvt.
În tâk oborôženim bi se nâm kâzavo pojâvit na sêjmu. Sîvc.