Ministrstvo za naravne vire in prostor je v postopku že več let trajajoče priprave DPN za državno cesto od priključka Slovenj Gradec jug do Dravograda nedavno na spletni strani vlade objavilo študijo variant, okoljsko poročilo, predlog DPN, stališča do predlogov in pripomb, mnenja nosilcev urejanja prostora ter mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga DPN na okolje.
Ob tem je zapisalo, da gre za končno gradivo pred sprejetjem DPN na vladi, namenjeno seznanitvi javnosti. Javna objava bo potekala do 19. marca letos.
Na ponedeljkovi predstavitvi stališč za občane in medije so predstavniki Civilne iniciative krajanov za planoto Legen med drugim podali zahtevo, da se trasa hitre ceste ne samo deloma, ampak čez celotno planoto Legen izvede v pokritem vkopu, na območju Gmajne in Sv. Jedrt zahtevajo tunel v dolžini okoli 1700 metrov, prav tako zahtevajo umik bencinske črpalke iz Trobelj v Mislinjsko Dobravo.
Hkrati predlagajo, da se odstrani slovenjgraški severni izvoz oz. uvoz s hitre ceste, saj so zdaj na približno petih kilometrih ceste predvideni kar trije izvozi, kar se mnogim zdi povsem iracionalno. Z vsemi predlogi bi ohranili 36 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar predstavlja pet kmetij, je v ponedeljek zvečer pred polno dvorano gasilskega doma na Legnu dejal predsednik civilne iniciative Andrej Tisnikar.
V civilni iniciativi zahtevajo, da vlada kljub napovedim, da želi še v tem mandatu sprejeti DPN za hitro cesto Slovenj Gradec jug-Dravograd, do nadaljnjega preloži sprejem DPN in jim skupaj z občino omogoči dialog s pripravljavcem DPN. "Če je v našem času možna neka druga tehnična rešitev, je ne spreglejmo. Pri tem bomo vztrajali," je poudaril član iniciative Jože Areh. V nasprotnem primeru napovedujejo pravno izpodbijanje načrtov in tudi možnost državljanske nepokorščine.
V iniciativi pričakujejo podporo mestnega sveta in slovenjgraške občine, za katero menijo, da doslej ni zadosti odločno zagovarjala svojih zahtev. Pri tem so navedli primerjavo s sosednjo dravograjsko občino, ki je v minulih letih po navedbah iniciative dosegla upoštevanje svojih predlogov glede umeščanja hitre ceste in izvedbenih rešitev na območju dravograjske občine.
S predlaganim DPN država v okviru načrtovanja severnega dela tretje razvojne osi načrtuje nekaj manj kot 12 kilometrov dolgo štiripasovno cesto od priključka Slovenj Gradec - jug do Dravograda in naprej do meje z občino Ravne na Koroškem. Hkrati načrtuje dvopasovno navezovalno cesto med Otiškim Vrhom in zahodnim delom Dravograda ter dvopasovno obvozno cesto po južnem in vzhodnem robu Dravograda.
Medtem je na severnem delu tretje razvojne osi že v polnem teku gradnja 17,5 kilometra hitre ceste na predhodnem odseku Velenje-Slovenj Gradec jug, ki naj bi bil zgrajen do jeseni 2029. Za 14-kilometrski odsek od avtoceste pri Šentrupertu do Velenja Dars še pridobiva gradbeno dovoljenje, zadnji odsek - od Dravograda naprej proti Ravnam na Koroškem, Prevaljam in Holmcu na meji z Avstrijo - pa se še umešča v prostor.
