Gospodinjstva, v katerih otroci živijo z enim staršem, medtem ko drugi od staršev plačuje preživnino, pa četudi neredno, se ne štejejo med enostarševske, je minister pritrdil Primožu Siterju iz Levice, ki je v pisnem poslanskem vprašanju izpostavil problem takšnih družin.
Po poslančevih besedah so dejansko enostarševske, čeprav se jim ta status uradno ne prizna. Status enostarševske družine se jim ne prizna niti v primeru, ko drugi starš ne izkazuje nobene skrbi za otroka, je poudaril.
Za enostarševsko družino se namreč po zakonu šteje skupnost enega od staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne dobiva prejemkov za preživljanje, kadar je drugi od staršev neznan ali kadar otrok po drugem od staršev dejansko ne dobiva prejemkov za preživljanje.
Nadomestilo preživnine pri štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu je novembra prejelo 3068 otrok. Za otroka do šestega leta starosti, ki je najnižja, znaša skoraj 78 evrov, za otroka nad 14. letom starosti, ki je najvišja, pa malenkost nad 101 evrom, je navedel minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Ob preverjanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se pri ugotavljanju materialnega položaja kot dohodek štejeta tako preživnina kot tudi nadomestilo preživnine. Prav tako se kot dohodek šteje pokojnina, je spomnil.
Otroški dodatek je julija po njegovih besedah prejemalo 23.731 družin, v katerih so otroci živeli le z enim od staršev, pa niso izpolnjevale pogojev za status enostarševske. Pri 21.622 je bila vlagateljica mati, pri 2109 pa je bil vlagatelj oče.
Hkrati je minister postregel s številčnimi podatki o družinah, ki so bile enostarševske tudi po statusu. Takšna je bila julija 1201. Pri 1149 je bila vlagateljica mati, pri 52 pa je bil vlagatelj oče. Otrok v teh družinah, ki so bile enostarševske tudi po statusu, je bilo skupno 1745. Med njimi jih je bilo 1336, katerih drugi starš ni bil znan, pri 248 drugi starš ni bil več živ, 161 pa jih ni prejemalo preživnine.
Ministrstvo ocenjuje, da je veljavna zakonodaja glede enostarševskih družin ustrezna. Pri tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev za status enostarševske družine, namreč na mesto dohodka drugega starša stopa preživnina ali pokojnina. Če je nižja od minimalnega dohodka za otroka, se razlika zagotovi v obliki denarne socialne pomoči. V primeru enostarševske družine s statusom pa se celotni minimalni dohodek za otroka zagotovi v obliki denarne socialne pomoči.
