Boštjan Paradiž: “To je edini način, da bomo lahko normalno delali naprej”

Slovenska smučarska središča so se že začela pripravljati na novo zimsko sezono, glede katere pa je še veliko neznank. Po dveh letih protikoronskih ukrepov jih tokrat skrbijo predvsem visoke cene energentov. Ponekod so zato že napovedali podražitev vozovnic, računajo pa tudi na ukrepe države.
smučanje kope sneg

V nekaterih gorskih centrih se še niso poslovili od poletne sezone, s katero so letos žičničarji večinoma zadovoljni, četudi je bila marsikje nekoliko slabša od lanske. Boljša od lanske je bila poletna sezona na Kaninu, kjer so obratovali ves čas od 20. maja do 4. septembra, z izjemo treh dni zaradi slabega vremena. Sedaj pa gondola obratuje le še ob vikendih.

Prepeljali so 30.000 potnikov, kar je 12.000 več kot lani poleti, in v kar 90 odstotkih so bili potniki tujci. “To poletje je bilo z visokimi temperaturami in lepim vremenom naklonjeno visokogorju,” je za STA povedala direktorica družbe Sončni Kanin Manuela Božič Badalič, ki je bila s poletno sezono zadovoljna tudi zato, ker niso imeli nobenega izpada krožno kabinske žičniške naprave, ki bo prihodnje leto stara 50 let.

Na Kaninu so prejšnji konec tedna že dobili prvo pošiljko snega, ki pa je še premajhna za začetek zimske sezone. Nanjo se že pripravljajo, jasno pa je, da je zaradi cen energentov zelo nepredvidljiva. “Pred tremi leti smo se soočili z zeleno zimo, sledili sta dve koronski leti, sedaj pa bodo problem energenti,” je težave, s katerimi se srečujejo žičničarji v zadnjih štirih letih, povzela Božič Badaličeva, ki je tudi predsednica Združenja slovenskih žičničarjev.

Kot je pojasnila, žičničarji pri porabi električne energije ne morejo varčevati drugače, kot da morda ukinejo nočno smuko ali pa za kakšno uro skrajšajo obratovanje. Na Kaninu, kjer za razliko od nižje ležečih smučišč vsaj nimajo stroškov umetnega zasneževanja, trenutno stroški elektrike znašajo približno desetino vseh stroškov. Elektriko so namreč zakupili že leta 2020 in jo do konca leta dobivajo po nizki ceni.

Če bi se Kanin oskrboval z elektriko po ceni, ki je sedaj na trgu, bi se stroški elektrike s 150.000 evrov dvignili na 800.000 evrov letno. “Kaj bo od 1. januarja naprej, bomo vsi skupaj videli,” je izpostavila sogovornica in pojasnila, da se tudi nekaterim drugim smučiščem takrat zaključi obstoječi zakup elektrike, nekateri pa jo že sedaj plačujejo dražje. “Vsekakor smučišča tudi tokrat računamo na pomoč države, da bomo lahko preživela energetsko krizo,” je poudarila.

Direktor družbe Vabo, ki upravlja s smučiščem Kope, Boštjan Paradiž upa, da bo prišlo do regulacije cen elektrike. “To je edini način, da bomo lahko normalno delali naprej,” je dejal za STA, prepričan, da mora država odločitev o tem nujno sprejeti vsaj do začetka novembra. “Ne rabimo subvencij ali miloščin, samo normalne tržne pogoje, da bomo lahko normalno delali,” je dejal.

Kot je pojasnil, trenutnega povišanja cen elektrike nikakor ne morejo prenesti na cene vozovnic, saj bi to pomenilo popolno nekonkurenčnost slovenskih smučišč. Enako je povedala Božič Badaličeva, pri čemer se na Kaninu nagibajo k temu, da letos sploh ne bi dražili smučarskih vozovnic, saj se tudi na italijanski strani smučišča niso odločili za to.

So se pa za dvig cen vozovnic odločili na Pohorju. Po občutni podražitvi energentov, še zlasti nekajkratnem dvigu cen električne energije, je bil upravljavec žičnic in smučišč na Pohorju zaradi pokrivanja stroškov zimske sezone primoran povišati cene smučarskih vozovnic. Čeprav so se te povišale tudi za 20 odstotkov, je to bistveno manj od podražitve energentov, s katero je bil soočen upravljavec,” so pojasnili v Javnem holdingu Maribor.

Tudi v RTC Krvavec jih skrbijo cene energentov, so se pa odločili, da “neke enormne podražitve dnevnih smučarskih vozovnic ne bo, mogoče kakšen evro ali dva, tako kot je običajno vsako leto”. Računajo namreč, da jim bo država zagotovila pomoč v obliki, kot je predvidena za ostalo gospodarstvo ali pa glede na specifičnost panoge mogoče celo več.

V RTC Žičnicah Kranjska Gora, kjer glede višanja cen energentov pred novo zimsko sezono prav tako niso popolnoma mirni, predvidevajo, da bodo glede na rast cen energentov in inflacije letošnje smučarske vozovnice v povprečju podražili za okoli osem odstotkov. Za enako stopnjo podražitve so se odločili tudi na Rogli. V Cerknem in na Voglu pa zaradi negotovih razmer cen vozovnic še niso odločili.

Na Voglu sicer še vedno teče poletna sezona. Z njo so zaenkrat precej zadovoljni, saj je primerljiva z leti pred epidemijo, računajo, da jo bodo zaključili šele po jesenskih šolskih počitnicah 6. novembra.

Nekoliko slabša od lanske je bila letošnja poletna sezona na Rogli, v Cerknem in na Kopah, kjer se je poznal izpad turističnih bonov. Kljub temu pa so bili z obiskom zadovoljni. Prav tako zadovoljni so na Krvavcu, kjer so poletno sezono zaključili prejšnji konec tedna.

V Kranjski Gori pa so letošnjo poletno sezono zaradi nujnih vzdrževalnih del na sedežnici Vitranc 1 in predvsem zaradi, kot so poudarili, abnormalnih zamud pri dobavi servisnega materiala za sedežnico, začeli šele 13. julija. Kljub temu so z obiskom do sedaj zadovoljni. Predvidevajo, da bodo do 9. oktobra na lepe sobotne in nedeljske dneve še obratovali.

Tudi poletna sezona v Bike parku Pohorje se bo nadaljevala, dokler bodo razmere to dopuščale. Letošnji obisk je bil primerljiv z letom pred tem. Zelo dober je bil spomladi v začetku sezone, ko kolesarski parki v sosednjih državah še niso bili odprti, podobno pa pričakujejo tudi v jesenskem času, ko bodo višje ležeči parki v tujini že zaprti.

Na Golteh pa je letošnja poletna sezona pustila grenak priokus zaradi visokih cen energentov in tehničnih težav z nihalko, zaradi česar niso mogli nuditi prevozov. To je bil razlog za manjši obseg aktivnosti na planini in manjše število dnevnih obiskovalcev, medtem ko je bila obiskanost hotela dobra, prevladovali pa so domači gostje, je pojasnila direktorica podjetja Golte Suzana Srdić.

Kot je dodala, bo tudi zimska sezona polna izzivov. “Trenutnih cen, ki jih plačujemo za energente, poslovanje ne prenese,” je opozorila. Njihovi družbi se pogodba za zakup elektrike potekla konec leta 2021, zato so že prek poletja čutili in se borili z enormnimi cenami. Avgusta so plačevali celo 1000 evrov na megavatno uro in takšne razlike v ceni je skozi poslovanje nemogoče nadomestiti, je poudarila.

Drugi velik izziv, s katerim se spopadajo, pa je pomanjkanje kadra. “Domačega gostinskega kadra praktično ni več, podobno je s tehničnim kadrom, kjer je še nekoliko težje, saj so za posamezna delovna mesta potrebna določena tehnična oziroma strokovna znanja, za ta pa je po navadi potrebno veliko časa,” je še opozorila direktorica podjetja Golte.

Dogodki

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije