Beovićeva tudi o tem, kdaj bi lahko prišlo do spremembe, s katero bi v osnovno cepljenje vključili tudi tretji odmerek cepiva

Vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitut za javno zdravje (NIJZ) Bojana Beović je v izjavi za medije poudarila pomen cepljenja proti covidu-19 s poživitvenim odmerkom. Slednji po njenih besedah pomembno prispeva k preprečevanju širjenja okužb, do neke mere pa tudi pri zaščiti pred sprejemom v bolnišnico.
Bojana Beović

Kot je znano, posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ poživitveni odmerek priporoča dva meseca po osnovnem cepljenju z vektorskimi cepivi (Janssen in AstraZeneca) in šest mesecev po osnovnem cepljenju s cepivi mRNK (Pfizer/BioNTech in Moderna). Za osnovno cepljenje velja cepljenje z enim odmerkom cepiva Janssen ali dvema odmerkoma cepiv Pfizer/BioNTech, Moderna in AstraZeneca.

Beovićeva je opomnila, da so poživitveni odmerki cepiv Pfizerja in Moderne sicer odobreni za uporabo po šestih mesecih od osnovnega cepljenja, iz epidemioloških razlogov pa so pri vektorskih cepivih naredili izjemo in omogočili cepljenje že po dveh mesecih od osnovnega cepljenja.

Premik poživitvenega cepljenja proti covidu-19 na še krajši čas po osnovnem cepljenju je po njenih besedah vprašljiv, saj bi to lahko vplivalo na slabši učinek poživitvenega odmerka. Ob tem Beovičeva poudarja, da vsak posameznik različno reagira na cepiva proti covidu-19. Nekateri so tako lahko zaščiteni še po osmih mesecih od osnovnega cepljenja, drugim zaščita prične upadati že pred tem.

Beovićeva je pojasnila, da je posvetovalna skupina danes res imela sestanek, a da je navada, da znotraj skupine najprej uskladijo zapisnik, šele nato pa spremembe predstavijo javnosti. Na vprašanje, če gre pričakovati spremembe režima cepljenja, je odgovorila, “da v zadnjem času večjih sprememb ni”.

Za Radio Slovenija je Beovićeva predhodno namreč pojasnila, da bo zaradi ugotovitev raziskav treba spremeniti shemo cepljenja proti covidu-19. Za veljavnost covidnih potrdil bi lahko bilo obvezno cepljenje s poživitvenim odmerkom.

Na vprašanje, kdaj bi lahko prišlo do spremembe, s katero bi v osnovno cepljenje vključili tudi tretji oziroma poživitveni odmerek cepiva, pa je Beovićeva v izjavi kasneje dejala, da je Slovenija glede na epidemiološko situacijo “gotovo med državami, ki se bodo hitreje odločile za tako spremembo”.

Izpostavila je tudi učinek osnovnega cepljenja v primerjavi z učinkom cepljenja še s poživitvenim odmerkom. “Učinek osnovnega cepljenja traja določen čas, potem so potrebni poživitveni odmerki,” je povedala Beovićeva.

Pojasnila je, da je poživitveni odmerek cepiva najbolj pomemben pri vzdrževanju zaščite pred širjenjem koronavirusa, pa tudi za preprečevanje potrebe po bolnišničnem zdravljenju pri okuženem. Najmanjšo vlogo poživitveni odmerek po njenih besedah igra pri tveganju za sprejem na oddelek intenzivne terapije, a je ta vloga vendarle opazna.

Glede trajanja zaščite po cepljenju s poživitvenim odmerkom je Beovićeva poudarila, da tovrstnih raziskav še ni, ker je za to še prezgodaj.

Prebolevniki, ki so cepljeni z dvema odmerkoma cepiva proti covidu-19, so po njenih besedah zaščiteni, kot če bi bili cepljeni s tremi odmerki cepiva. Ker sama prebolelost pomeni tretji stik z virusom,” je pojasnila Beovićeva.

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.