Gozdovi so ena največjih naravnih bogastev Slovenije, a se v zadnjih letih soočajo z vse večjimi izzivi. Med najresnejšimi težavami je širjenje podlubnikov, ki povzročajo obsežno škodo, zlasti v smrekovih sestojih.
Posebej izpostavljeno je območje Slovenj Gradca, ki je bilo lani med najbolj prizadetimi zaradi podlubnikov. Obsežne poškodbe so posledica kombinacije dejavnikov in situacija ostaja resna, vendar jo strokovne službe skupaj z lastniki gozdov aktivno obvladujejo.
Z Avgustom Kuncem, vodjo ZGS OE Slovenj Gradec, smo se pogovorili o trenutnem stanju gozdov na območju Slovenj Gradca, sodelovanju z lastniki gozdov in pravilnih ukrepih za pravočasno ukrepanje ob pojavu podlubnikov.
Zaradi pogostih ujm in neustrezne drevesne sestave je gospodarjenje z gozdovi vse bolj usmerjeno v sanacijo škode in zatiranje podlubnikov, namesto v redno gospodarjenje.
Območna enota Slovenj Gradec upravlja približno 10.570 ha gozdov na območjih Plešivca in Pohorja z majhno ekipo revirnih gozdarjev. Gozdove so v zadnjih letih močno prizadele naravne ujme, kot so žled in vetrolomi, zaradi česar se je delež sanitarnih sečen močno povečal. Sedaj znaša okoli 50 % ali več. Glavni problem je tudi razširjenost smreke, ki ni naravno prevladujoča vrsta na tem območju, zato so gozdovi bolj občutljivi. Po ujmah se pogosto pojavijo podlubniki (veliki in mali smrekov lubadar), kar dodatno povečuje potrebo po sanitarni sečnji, ki znaša 20–25 % samo zaradi lubadarja.
ZGS gospodari z gozdovi na treh temeljnih načelih in sicer na načelu trajnosti, na načelu sonaravnosti in na načelu večnamenskosti. Trajnost pomeni, da poslabšujemo rodnosti gozdov, da so funkcije gozdov in pa tudi lesne funkcije gozdov niso prizadete, da se ta lesna zaloga ne zmanjšuje, da so funkcije v takem stanju, da se ne poslabšujejo. Sonaravnost pomeni, da posnemamo naravne procese v gozdovih, vedno upoštevamo pestrost naravne strukture, strukture naravnih drevesnih vrst. Potem je večnamenskost gozda, ki ima sam po sebi več vlog. Ena izmed najpomembnejših, predvsem v naših gozdovih za lastnike gozdov je lesna proizvodna funkcija, saj tu lastniki gozdov dobijo dodaten delež sredstev iz sečenj.
Sodelovanje z lastniki gozdov je odlično, ker je že tradicija v območni enoti Slovenj Gradec, da tesno sodelujemo z lastniki.
Z lastniki gozdov največ sodelujejo krajevni gozdarji, ki so vsak dan prisotni na terenu, lastniki gozdov kontaktirajo z nami preko telefonov ali pa tudi na terenu osebno. Veliko lastnikov nas samih opozori ali obvesti o sanitarnih sečnjah, ki se pojavljajo v njihovih gozdovih, ker fizično krajevni gozdar ni sposoben v kratkem času pregledati vseh gozdov, ki jih ima v svojem revirju, ki na posameznega znaša od 2000 do 2500 hektarov.
Skupno od sečenj imamo 50 do 55 % sanitarnih sečenj. To so vetrolomi, snegolomi, v letošnjem letu je bil tudi spomladanskem času v februarju snegolom in na tem območju se izvajajo pregledi. Tega je veliko. Trenutno opažamo pojav podlubnikov še iz jesenskega zadnjega napada. Lubadar v bistvu začne rojit nekako sredi aprila in letošnja generacija se bo začela, ko bo tri do štiri dni temperatura 15 do 16 °C. Zato trenutnega obsega lubadarja še ne moremo napovedati.
Na razmnoževanje podlubnikov najbolj prispevajo dolga sušna obdobja. Na primer, v letu 2025 je bil junij zelo vroč, potem so te naravne ujme, ki se pojavljajo v naših gozdovih, dodatno oslabile gozd. Najslabše je, ko so okužena drevesa razpršena, torej, da se pojavijo posamična drevesa v teh gozdovih, ki niso odkrita in se podlubniki potem hitro širijo po ostalem delu gozda.
Lastnik gozda lahko z sečnjo dreves, okuženih z lubadarjem, začne takoj sam. Ni treba, da so ta drevesa označena, ampak mora o tem obvestiti krajevnega gozdarja in Zavod za gozdove Slovenije. Krajevni gozdar pride na sečišče in potem skupaj z lastnikom gozdov označita že posekana drevesa in pa drevesa, ki so še napadena po podlubnikih.
Najbolj nevarna so tista drevesa, ki so še zelena, a so že okužena. Podlubnik ne napada samo enega ali pa dveh dreves, praviloma gre širše v ta lubadarsko žarišče. Pomembno je, da je potrebno vsa drevesa, ki se dotikajo teh dreves, ki so napadena podlubnikov, posekat.
Priporočam lastnikom gozdov, da se posekajo najprej zelena drevesa, še niso napadena. S tem posekajo t.i. zeleni pas, kjer ima les večjo vrednost pri prodaji lesa in lahko s tem pokrijejo stroške sečnje. Če ne morejo sami izvajati sečnje, najamejo izvajalca in s tem pokrijejo stroške izvajalca.
V mnogih primerih je to je povezano z lastniki gozdov, ki so ostareli, ne morejo sami izvajati dela in v letnem času, ko je podlubnikov največ, se pojavi naval na izvajalce del, ki jih primanjkuje v naših gozdovih.
Izvedba del zaradi pomanjkanja delovne sile v določenem časovnem roku zato pogosto ni mogoča. ZGS sodeluje tudi z gozdarsko inšpekcijo, ki ima pregled nad vsemi našimi odločbami in gozdarski inšpektor potem glede na roke tudi lastnike obvešča o procesu.
Lastniki gozdov naj samo, še posebej v tem času leta, pregledajo svoje gozdove, saj revirni gozdar fizično ni sposoben pregledat vseh gozdov svojega revirja. Lahko pa se dogovorijo tudi z revirnim gozdarjem, če odkrije kakšno žarišče, da to označijo in uredijo sečnjo. Izjemno pomemben je ustrezen gozdni red, ki močno zmanjša možnost napadov podlubnikov.
Mi na terenu dostikrat kažemo znake napada podlubnikov, črvino, zasmoljena drevesa, rahel upad iglic ali pa obarvanost iglic, da so lastniki tudi sprotno obveščeni. Redni pregledi gozdov pa so zagotovo bistveni za pravočasno ukrepanje.
Gozdovi na območju Slovenj Gradca se danes soočajo z zahtevnimi razmerami, kjer naravne ujme in množični pojavi podlubnikov vse bolj narekujejo način gospodarjenja. Namesto načrtovanega in dolgoročnega upravljanja je velik del dela usmerjen v odpravljanje posledic škode, kar predstavlja velik izziv tako za strokovne službe kot za lastnike gozdov.
Kljub resnosti razmer pa ostaja ključno, da se z usklajenim sodelovanjem, rednim spremljanjem stanja in hitrim ukrepanjem prepreči še večja škoda. Pomembno vlogo pri tem imajo prav lastniki gozdov, ki lahko s pravočasnim odzivom bistveno prispevajo k omejevanju širjenja podlubnikov.
