Karel Pečko je v prostorih nad Koroško galerijo likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu ustvarjal in več let tam tudi živel. Občina skupaj z galerijo načrtuje obnovo teh prostorov, da bi jih lahko odprli tudi za oglede turistov, lahko bi služili tudi kot rezidenčni atelje in bili sedež po Pečku imenovane fundacije.
Konkretni načrti še niso znani, župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler pa je v zadnjih tednih večkrat javno napovedal, da se bodo skupaj z galerijo lotili priprave projektne dokumentacije, s katero bodo kandidirali na možne razpise za sofinanciranje obnove.
Obnova Pečkovega ateljeja je že vrsto let ena od želja galerije, je za STA povedala direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Petra Čeh. “Gre za trenutno dokaj neuporabljene prostore, ki imajo svoj potencial. S prenovo in oživitvijo bi mesto pridobilo nove prostore, namenjene kulturni dejavnosti,” je dodala. Kot zanimiva v teh prostorih je izpostavila Pečkovo knjižnico in arhiv.
Spomnila je na letošnjo 10. obletnico Pečkove smrti, kar bodo obeležili v novembru s kulturno proslavo, na kateri bodo nastopili nekdanji štipendisti fundacije. Hkrati bodo v galeriji odprli tudi občasno razstavo o Pečku, je napovedala.
Po njem se imenuje fundacija, ki ji je Pečko ob ustanovitvi podaril 252 svojih slik iz obdobja 1946-1990 in vanjo pritegnil še druge donatorje. Fundacija štipendira nadarjene študente s področja umetnosti in humanistike.
Letos bo minilo tudi 60 let od ene odmevnejših mednarodnih razstav v Slovenj Gradcu z naslovom Mir, humanost in prijateljstvo med narodi, ki je pomembno prispevala k še danes širše znanim mirovniškim aktivnostim koroškega mesta.
Akademski slikar Karel Pečko (1920-2016) je leta 1957 sodeloval pri ustanovitvi Umetnostnega paviljona kot predhodnika galerije in ga sprva vodil ob svojem rednem delu v šoli, od leta 1963 naprej pa je bil ravnatelj in kasneje do leta 1997 direktor danes Koroške galerije likovnih umetnosti. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, bil je tudi častni občan slovenjgraške občine.
Pečko je širše poznan predvsem po številnih upodobitvah bližnje Uršlje gore, njegova dela so vidna na več javnih mestih, mnoga so našla svoje mesto tudi v zasebnih zbirkah po svetu. Poleg slikarstva se je Pečko ukvarjal še s keramiko in grafičnim oblikovanjem, delal je scene za lutkovno gledališče. Kot galerist je ves čas spremljal sodobno slovensko likovno umetnost.
Vir: STA
