Na razstavi bo predstavljenih 20 slikarskih del, od katerih bo šest del iz zasebnih zbirk, 34 grafičnih del iz zbirke Galerije Božidarja Jakca, tri risbe in tri skulpture. Umetnikova dela bodo predstavljena kronološko, z izbranimi poudarki, ki razkrivajo njegovo poglobljeno raziskovanje posameznih motivov, od mediteranskih motivov do motivov vrat in ateljeja, ki jih je ustvarjal skozi celo kariero.
Kot so ob napovedi razstave še sporočili iz Koroške galerije likovnih umetnosti, bo postavitev razgrnila večplasten vpogled v obsežen in raznolik Borčićev opus od zgodnjih del iz 50. let, prek grafičnih ciklov in minimalizma 80. let, do povratka k narativni sliki v ciklu Atelje. Ta princip doseže vrhunec v delu Ceci ne pas la pipe de Rene Magritte (To ni pipa Rene Magritta) iz leta 2013.
S projektom se Koroška galerija likovnih umetnosti povezuje z Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici, ki ji je umetnik poklonil celotni grafični opus, medtem ko je 50 slikarskih del podaril Koroški galeriji likovnih umetnosti.
Zbirka slovenjgraške galerije se je nato po umetnikovi smrti leta 2014 še dodatno dopolnila z darilom družine, ki je leta 2018 galeriji podarila več kot 200 Borčićevih del. Zbirka je tako narasla na 330 del, od tega 314 slik, 11 grafik in pet skulptur.
"Borčićeve slike delujejo kot bogato strukturirani, haptični objekti, prekriti s plastmi barve, ki jih umetnik nanaša postopoma, plast za plastjo, in s tem gradi iluzijo globine. Njegova likovna govorica je zavestno ambivalentna in se izmika enoznačni interpretaciji; izhaja iz poglobljenega poznavanja slikarske tradicije, hkrati pa ostaja odprta za sodobne vplive. V reduciranih barvnih svetovih se prepletata osebno in univerzalno, intimno in monumentalno," je ob razstavi zapisal kustos razstave Jernej Kožar.
Bogdan Borčić (1926-2014) je eden najvidnejših slovenskih slikarjev in grafikov druge polovice 20. stoletja, prepoznaven tudi v širšem mednarodnem prostoru. Po drugi svetovni vojni je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je kasneje deloval kot asistent in profesor za grafiko. Leta 1984 se je preselil v Slovenj Gradec, kjer je ustvarjal vse do svoje smrti.
Borčić je prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo in častni občan Mestne občine Slovenj Gradec.
