Ob zaključku Omanovega leta odprtje razstave In Memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod v Slovenj Gradcu

V četrtek, 11. decembra 2025, bo ob 18. uri v Koroški galeriji likovnih umetnosti potekalo odprtje razstave Valentin Oman, In Memoriam: : Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod. Razstavo bo odprl župan Mestne občine Slovenj Gradec, Tilen Klugler. Kustos razstave je Marko Košan.
Fotografija je simbolična

Razstava ob 90-letnici slovenskega akademskega slikarja in grafika Valentina Omana, ki se uvršča med najpomembnejše koroške, avstrijske in srednjeevropske umetnike našega časa, bo predstavila njegova najnovejša dela, ki bodo ob njegovi značilni seriji Ecce Homo reflektirala vojne strahote (Ukrajina, Bližnji vzhod). Valentin Oman je tudi pomemben predstavnik slovenske manjšine na Avstrijskem Koroškem, ki si je desetletja prizadeval za njen obstoj.

Do 14. decembra, ko zaokroža častitljivi osebni jubilej, se je v Sloveniji, Avstriji in v Bratislavi na Slovaškem zvrstil niz njegovemu delu posvečenih priložnostnih razstav. Tako imenovano Omanovo leto je 30. januarja z deli iz zbirke Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj odprla razstava v Čopovi hiši v Žirovnici, zaključili ga bodo z otvoritvijo razstave 11. decembra 2025 v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Monumentalna postavitev bo posvečena tudi angažiranemu poslanstvu KGLU v Slovenj Gradcu, mestu glasniku miru.

Obsežen opus izjemno vitalnega in ustvarjalnega umetnika opredeljuje žlahtno sporočilo tradicije, vpisane v prepoznavni obraz koroške pokrajine. Mednarodno pomemben likovni pečat so mu vtisnili predvsem tako imenovani postni prti, kakršne so nekdaj v cerkvah pred velikonočnim praznikom razpeli pred glavni oltar.

Te duhovne impulze je Oman zaokrožil v svoj osrednji ciklus Ecce Homo in ga napolnil s sodobnim izrazom, ki iz davnin odmeva v naš čas. Vdahnil mu je univerzalno humanistično sporočilo, ki ostaja enako, dokler smo ljudje in je človek.

Razstavo bodo odprli v četrtek, 11. decembra 2025, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu.

Vsaka Omanova naslikana ter v kovino ali steklo odtisnjena upodobitev je spomenik človeku. Značilne figure se pred nami ne razgalijo, temveč se zapredajo vase; so le še sence in lupine, ugreznjene v privid telesnosti. V podobi slehernika so povzdignjene v zavedanje svetosti (vsakega) življenja. V svojih hieratičnih držah so lahko stražarji ukradenega spomina in razcefrane minljivosti; drugič pa v njih uzremo podobe brezizhodnega tavanja beguncev, tako značilnega za naš čas, zaznamovan z bolečino sveta in prevrednotenjem dovčerajšnjih vrednot. Ecce Homo Valentina Omana je obenem krik nemoči in upanja. Njegov vizualni nagovor poudarja etično poslanstvo umetnosti, nas vodi k razmisleku in spoznanju o smislu, figuralne podobe pa kot priprošnjiki posredujejo upanje in vero v boljši svet. Marko Košan, kustos razstave

Koroška galerija likovnih umetnosti hrani dvainosemdeset likovnih del velikega koroškega umetnika, ki pomembno dopolnjujejo stalne zbirke. Posebno mesto zavzemajo fotografski kolaži, nastali v izjemnih okoliščinah ob začetku tragičnih vojnih spopadov na tleh nekdanje Jugoslavije leta 1991. Med bivanjem v Piranu, kjer je takrat nastajal njegov monumentalni Križev pot, je ustvaril serijo presunljivih del, zaokroženih v likovno knjigo – dnevnik, natančno opredeljen s časom in prostorom: od 16. IX. do 17. X. 1991, v Piranu v Sloveniji, na meji s Hrvaško. Ta pretresljivi dokument pogubne vojne na Balkanu je še dolgo odmeval v njegovih poznejših delih, tudi pri opremi cerkva in drugih javnih mest.

Valentin Oman, Terrarossa, 2024, mesana tehnika, 210 x 190 cm

Enako pretresen je v lanskem in predlanskem letu ustvaril novo serijo podob, ki reflektirajo tragične razsežnosti najnovejših vojn v Ukrajini in palestinski Gazi. Na poseben in sugestiven način jih bo javnost prvič videla prav na zaključni prireditvi Omanovega leta.

O umetniku

Valentin Oman je bil rojen 14. decembra 1935 v Štebnu pri Beljaku. Maturiral je leta 1958 v Marijanišču na Plešivcu, Gospa Sveta. Od leta 1958 do leta 1962 je študiral pri profesorici Hilda Schmid-Jesser na današnji Univerzi za uporabno umetnost na Dunaju. Leta 1963 je končal specializacijo za tiskovno grafiko pri profesorju Riku Debenjaku na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.

Poleg številnih razstav doma in v tujini – med drugim tudi v Omanu in Jemnu – je Valentin Oman uresničil raznolika dela za javni prostor ter naročila za javne zgradbe, med drugim tudi umetnostno oblikovanje Slovenske gimnazije v Celovcu, stenske slike in Piranski križev pot v cerkvi na Plešivcu ter na prevajalski kabini na Univerzi v Celovcu, ki je pokrita s trakovi z dvojezičnimi krajevnimi imeni Koroške. Kot koroški Slovenec se Valentin Oman zavzema za ohranitev in enakopravnost slovenskega jezika.

Valentin Oman ima med drugim častni doktorat Univerze v Celovcu, je nosilec avstrijskega častnega križa za znanost in umetnost prvega reda in je od Republike Slovenije prejel zlati red za življenjsko delo na področju likovne umetnosti.

Živi in dela na Dunaju in v Bekštanju.

Mojstra umetniškega izražanja v različnih, tudi inovativnih likovnih tehnikah, je kot največjega živečega koroškega likovnega ustvarjalca že ob njegovi 80-letnici ustoličila velika pregledna razstava leta 2015 v Celovcu in na Dunaju, ki je bila nato septembra 2016 s celostnim prikazom umetnikovega dotedanjega opusa postavljena še v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki.

Vabljeni na odprtje razstave In Memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod v Koroško galerijo likovnih umetnosti.

Vir: KGLU