Ob obletnici rojstva Prežihovega Voranca tokrat o koroškem plebiscitu

Pri Prežihovi bajti nad Kotljami vsako leto ob 10. avgustu, na obletnico rojstva pisatelja in politika Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca, poteka spominsko srečanje. Tokratno 18. srečanje bo zaradi epidemioloških okoliščin potekalo drugače, osrednja tema pa je 100. obletnica koroškega plebiscita, o katerem govori tudi Prežihov roman Požganica.

V Prežihovi bajti na Preškem Vrhu, ki je Kuharjevi družini pomenila prvi lastni dom, je od leta 1979 urejen spominski muzej. Koroški pokrajinski muzej v sodelovanju s Prežihovo ustanovo danes ob obletnici pisateljevega rojstva med 11. in 17. uro vabi posameznike in družine na brezplačne oglede Prežihove bajte.

Strokovni del tokratnega tradicionalnega “srečanja” pri Prežihovi bajti bo letos potekal prek spleta. Ob 18. uri bodo na Youtube kanalu Koroškega pokrajinskega muzeja predvajali predavanje Igorja Grdine z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU.

Kot so sporočili iz Koroškega pokrajinskega muzeja, je letošnja osrednja tema srečanja “100 let plebiscita in uporniškega, požganiškega samorastništva”. Prežihovo poznavanje načina življenja in njegova politična aktivnost v času pred plebiscitom in po njem sta po navedbah Koroškega pokrajinskega muzeja odločilno vplivala na izoblikovanje njegovega političnega nazora in vsebino njegove literature.

“Dogodek, ki je grobo zarezal v večstoletno življenjsko okolje in način življenja prebivalcev ob meji, je pisatelj z romanom Požganica ohranil kot opomin in dediščino,” so zapisali pri muzeju.

Današnjo obletnico Prežihovega rojstva bodo na Koroškem obeležili tudi ljubitelji filatelije, o čemer smo že poročali tukaj. Na pošti 2390 Ravne na Koroškem v uporabi priložnostni poštni žig, ki ga je Koroško filatelistično društvo v sodelovanju s Prežihovo ustanovo pripravilo ob letošnji 70. obletnici smrti pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Izdali so tudi ilustrirano dopisnico. Filatelistični sklop zaokroža še priložnostna filatelistična razstava Jožeta Kebra na pošti na Ravnah na Koroškem.

Prežihovega Voranca (1893-1950) kot pisatelja slovenska literarna zgodovina uvršča med predstavnike socialnega realizma. Literarno pot je začel leta 1909 s črticami iz delavskega, kmečkega in potepuškega življenja. Zbrane so v knjigi Povesti, ki jo je izdal še pod svojim pravim imenom Lovro Kuhar. Sledijo njegove najbolj znane novele o življenju preprostih ljudi, kot sta Boj na Požiralniku in Odpustki, v katerih je opisal izjemne posameznike, ki so v sporu z okoljem.

Osrednji pripovednik socialnega realizma je postal z romanom Požganica, v katerem je upodobil boj za svobodo Koroške, vojnim romanom Doberdob in romanom Jamnica, s katerim je prikazal podobo življenja v rodnih Kotljah. Zadnji umetniški vrh so avtobiografske črtice Solzice, ena najlepših slovenskih mladinskih knjig. Pisal je tudi potopise (Od Kotelj do Belih Vod, Borba na tujih tleh) ter zgodovinsko-politične brošure in članke.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila