Z velikim spoštovanjem in težkimi srci se je danes na pokopališče v Šmartnem zgrinjala nepregledna množica žalujočih. K zadnjemu počitku so položili uveljavljenega glasbenika, ustanovnega člana ansambla Štirje kovači in znanega Korošca Franca Šegovca.

Na njegovo željo in željo družine, so se pogreba udeležili mnogi glasbeniki in prijatelji, oblečeni v gorenjsko narodno nošo. Poseben pogled na zbrane žalujoče je resnično počastil spomin na človeka, ki je bil sinonim za narodnozabavno glasbo, ne le na Koroškem, tudi v Sloveniji in svetu.

Barvite tradicionalne noše, čustveni nagovori in tišina žalnih zvonov so zarezali v srca, a z občutkom, da je bil spomin na Franca počaščen in njegova želja uresničena. Človek, ki je v življenjih mnogih ljudi imel velik vpliv, se je svoje vloge še kako zavedal. In kot je na zadnjem sprehodu povedal ženi Hermini: “Povej mojim dečkom, da sem jih imel rad kot, da bi jim bil oče.”

Žalne slovesnosti so se sicer pričele že dopoldan. Obiskovalci so se lahko od pokojnika od 11. ure dalje poslovili v vežici na pokopališču, Mestna občina je poskrbela za odprtje žalne knjige, glasbeniku v slovo pa je bila organizirana tudi žalna seja v Rojstni hiši Huga Wolfa, v času pred pogrebom.

Pogreba so se udeležila mnoga pomembna imena glasbenega sveta, ki jim je Franc tako ali drugače pripomogel z nasveti, pesmimi ali življenjskimi napotki. Za petje in glasbeno spremljavo na pogrebu je poskrbela družina Breznik, vsi pa so mu v slovo še zadnjič zapeli njegovo “Kam le čas beži” in nagradili s poslednjim aplavzom.

Franc Šegovc je s svojo življenjsko potjo zaznamoval življenja večine glasbenikov v Sloveniji in pustil izjemen pečat v zgodovini slovenskega glasbenega prostora. Njega ni več, a njegova zapuščina ostaja.

Fotogalerija